Tako bo pravico do priznanja poklicne invalidske pokojnine prejela širša skupina invalidsko upokojenih.

Poslanec SD-ja Dejan Židan je na novinarski konferenci opozoril, da v Sloveniji sistem priznavanja poklicnih bolezni že več kot 20 let ne deluje, čeprav je Slovenija podpisnica mednarodne konvencije o odškodnini za poklicne bolezni in čeprav delavke in delavci plačujejo obvezno pokojninsko in invalidsko ter obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu.

V državah, kjer sistem priznavanja poklicnih bolezni deluje, je po njegovih besedah splošno pravilo, da je v skupini priznanih invalidskih pokojnin vsaj dobra tretjina t. i. poklicnih. Če se delavcu prizna poklicna bolezen, pa to pomeni, da ima višjo odmero invalidske pokojnine, je pojasnil.

Poklicna invalidnina samo 191 upravičencem

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 76.000 tistih, ki so prek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) dobivali invalidsko pokojnino. Pričakovati bi bilo, da bi bilo med njimi vsaj 25.000 tistih, ki bi dobivali višjo, ker bi imeli priznano poklicno invalidsko pokojnino. Vendar pa jih je poklicno invalidnino dobivalo samo 191, je pojasnil Židan.

Nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pred leti že pripravila rešitev, in sicer pravilnik o poklicnih boleznih, vendar pa ga nazadnje ni podpisala, saj je zakonodajna služba ocenila, da je zakonodaja podnormirana.

Sorodna novica Poklicne bolezni že 30 let pometamo pod preprogo

Zato je skupina 43 poslancev LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in poslanske skupine nepovezanih poslancev v sodelovanju s sindikati, ki spremembo podpirajo, danes vložila predlog spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bi omogočil, da bi znova vzpostavili priznavanje poklicnih bolezni. Člen, ki govori o poklicnih boleznih namreč v predlogu razširjajo na način, da bo omenjeni pravilnik lahko sprejet.

"Ko bo to sprejeto, bo velika skupina ljudi, ki so v tem trenutku v izrazito krivičnem položaju, dobila možnost, da se jim prizna poklicna invalidska pokojnina. S tem bomo na leto pomagali najmanj 600 ljudem," je pojasnil Židan.

Poslanec LMŠ-ja Aljaž Kovačič je dodal, da gre sicer za majhno spremembo, ki pa bo v praksi veliko pomenila tistim, ki jim to pripada. Kot je poudaril, so se v nasprotju z vladno stranjo posvetovali s sindikati, ki so spremembo podprli.

Kordiš: V prejšnjem letu le 21 primerov ugotovljenih poklicnih bolezni

"Vprašanje o poklicni bolezni je vprašanje delavskih pravic – in to vprašanje je bilo v Sloveniji zelo dolgo nenaslovljeno oz. slabo naslovljeno," je dodal poslanec Levice Miha Kordiš. Kako zelo je to področje podnormirano in podhranjeno, po njegovih besedah priča dejstvo, da smo imeli v prejšnjem letu le 21 primerov ugotovljenih poklicnih bolezni.

Ključni razlog za to Kordiš vidi v tem, da je priznavanje poklicnih bolezni "odvisno od delodajalcev in kapitalistov, tem pa pogosto ni v interesu delavcem priznati poklicne bolezni, kaj šele, da bi jim priznali nadomestila, na primer za delo v epidemiji".

Sorodna novica Namesto 900 priznanih le okoli 30 poklicnih bolezni letno

Tudi Andrej Rajh iz SAB-a je pozdravil predlagano spremembo. Kot je poudaril, s tem odpirajo tudi vprašanje odškodninske odgovornosti delodajalcev, da zagotovijo zdravo in varno delovno okolje.

V izjavi za medije so predlog novele zakona podprli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Kot so pojasnili, se z novelo določneje opredeljuje pojem poklicne bolezni in postopek ugotavljanja poklicne bolezni, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi posameznih deležnikov v postopku.

S sprejemom predloga bi bil narejen korak proti koncu več kot 20-letnega obdobja, v katerem se v Sloveniji obstoj poklicnih bolezni, z izjemo azbestoze, praktično ne ugotavlja in posledično ne evidentira. Ugotavljanje poklicnih bolezni je nujno tudi za sprejemanje ukrepov za njihovo preprečevanje in odpravo njihovih posledic, so sindikati še zapisali v skupni izjavi.