Po grobih ocenah je v Sloveniji že vsak četrti delavec prekaren. Sociologi opozarjajo, da gre za obliko novodobnega suženjstva. V Tarči so ob tem izpostavili zaposlovanje v Lidlu in Hoferju, kjer zaposlujejo le za skrajšan delovni čas (25 ur tedensko), kar pomeni, da ljudje zaslužijo manj, predvsem pa se manj vplačuje v njihovo pokojninsko blagajno.

V oddaji Tarča so se pogovarjali o statusu samostojnih podjetnikov, prekarcev, volonterskih pripravnikov, zaposlenih s skrajšanim delovnim časom kot edino možnostjo. Boštjan Anžin je gostil ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, odvetnico Klavdijo Erjavec iz AZ-ja in partnerji, Dušana Nolimala z NIJZ-ja, Zorana Savina (Moje delo.com), glavno delovno inšpektorico Natašo Trček in Marka Funkla iz Gibanja za dostojno življenje.

"Če bi bilo več delovnih mest, bi imeli možnost izbire"
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak poudarja, da zakon dopušča možnost dela s skrajšanim delovnim časom, saj so za to lahko različni razlogi. V primeru Lidla in Hoferja se ji zdi zanimivo predvsem to, da se zanjo kot delodajalci sploh odločajo, saj delojemalci ves čas poudarjajo, da so stroški dela pri obeh oblikah enake.

Je pa taka oblika dela problematična zaradi socialne varnosti, priznava pristojna ministrica, ki razlog za to, da se ljudje sploh odločajo, da sprejmejo tako službo, vidi v slabem gospodarskem stanju. "Če bi bilo več delovnih mest, bi imeli možnost izbire, tako pa je nimajo," poudarja. "Ljudje so v stiskah, morajo preživeti." A kljub vsemu poudarja: Pogosto je tako delo tudi stvar osebne izbire, in ne prisile ali pomanjkanja izbire.

S študentskim delom prikrivanje dejanskega števila brezposelnih
Marko Funkl iz Gibanja za dostojno življenje pa opozarja: "Delavci so danes dobesedno potisnjeni v novodobno suženjstvo." Prepričan je, da država in njeni predstavniki ne naredijo dovolj (oz. skoraj nič) za zagotavljanje dela mladim. Ministrica odgovarja, da take pavšalne ocene ne držijo, in kot dokaz navaja predvsem jamstveno shemo za mlade. Funkl ob tem izpostavlja, da se s študentskim in honorarnim delom le prikriva dejansko število brezposelnih v Sloveniji.

Rešitev v odpiranju delovnih mest
Z njim se delno strinja Zoran Savin, predstavnik portala MojeDelo.com, ki priznava, da se s prekarnim delom v resnici prikriva realno število brezposelnih. "Moramo pa razumeti, da je znotraj prekarnega dela veliko različnih oblik," poudarja. Učinek te krize je viden, še izpostavlja Savin - pred krizo (leta 2006) je bilo takšnih oblik dela le okoli dva odstotka, danes jih je precej več. In kako rešiti to težavo? Savin je prepričan, da je rešitev v odpiranju novih delovnih mest, s čimer bi se pritisk, naj ljudje sprejmejo tako delo, zmanjšal.

Mariča Lah iz trgovinske zbornice pa pravi: "Dejstvo je, da trend gre v to smer drugih oblik dela: krajši delovni čas, delitev delovnega mesta, delo na domu ipd. In mislim, da je to dobro iz dveh zornih kotov: v Sloveniji bomo tako lahko zmanjšali število brezposelnih, poleg tega pa bomo povečali ekonomiko pri delodajalcu."

Volontersko delo: niso vsa zakonita
Posebna oblika izkoriščanja mladih je tudi prostovoljno pripravništvo. A ministrica takoj opozori: volontersko pripravništvo ni dovoljeno, če ga ne določa poseben zakon. "Če se pojavlja prostovoljno pripravništvo nekje, kjer to ni z zakonom določeno, je to nezakonito," poudarja Anja Kopač Mrak. To se sicer pogosto dogaja predvsem med odvetniki - čeprav bi ti, kot izpostavlja odvetnica Klavdija Erjavec, to pripravništvo morali dobiti plačano. "Mladi pravniki, pozanimajte se o svojih pravicah," na to odgovarja ministrica.

Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo, priznava, da jih je premalo, da bi lahko nadzirali vse, poleg tega pa večinoma nadzorujejo oz. ugotavljajo, da se neka kršitev že dogaja. "Za celotno Slovenijo imamo le 45 inšpektorjev za delovna razmerja. Na tem področju volonterskega pripravništva pa prav veliko prijav ni bilo," pojasnjuje in dodaja, da nadzorujejo izvajanje okoli 70 zakonov, zato lahko nadzorujejo le tisto, za kar dobijo prijave.

V pro bono ambulante nekdanji espejevci
Dušan Nolimal (Nacionalni inštitut za javno zdravje) veliko težavo netipičnih oblik dela vidi v tem, da pogosto taki delavci nimajo zdravstvenega zavarovanja. Pred leti so pro bono ambulante v Ljubljani obiskovali brezdomci, Romi, migranti, pravi. "Danes pa je vse več takih, ki so odprli s. p. in nato končali v stečaju, prekarnih delavcev itd." V Sloveniji je sicer okoli 11.000 ljudi, ki lahko le upajo, da ne bodo zboleli, saj nimajo zdravstvenega zavarovanja.