Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki jo je v zakonodajni postopek vložil državni svet, zagotavlja pravico do denarnega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela enemu od staršev, ki sobiva z otrokom v bolnišnici ali zdravilišču, hkrati pa zvišuje starostno mejo otroka, ki je upravičen do sobivanja staršev. Medtem ko je bilo do zdaj sobivanje staršev v bolnišnici brezplačno samo do šestega leta starosti otroka, bodo starši od zdaj z bolnim otrokom lahko sobivali do vključno njegovega 14. leta starosti.

V nekaterih primerih pa bodo lahko starši v bolnišnicah ali zdraviliščih tudi ob starejših bolnih otrocih. V primerih hujše okvare ali poškodbe možganov ali hrbtenjače, kronične bolezni in zdravljenja hudega zdravstvenega stanja je namreč ta meja postavljena na 18 let. Za otroke s posebnimi potrebami, ki potrebuje 24-urno nego in oskrbo, pa starostne omejitve po novem ne bo.

Novost je tudi določitev zgornje mejo pri trajanju nege ožjega družinskega člana v koledarskih, in ne več v delovnih dnevih. S tem se izenačuje položaj vseh staršev, ki so odsotni zaradi nege ožjega družinskega člana, ne glede na to, koliko dni na teden delajo.
DZ je danes o noveli opravil tretjo obravnavo, v drugem branju pa so tako na matičnem odboru kot na plenarni seji poslanci sprejeli nekaj dopolnil, ki po besedah državnega svetnika Petra Požuna prinašajo pozitivne dopolnitve predloga. Med njimi je širitev nabora upravičencev do sobivanja z otrokom tudi na rejnike ter zakonce ali zunajzakonske partnerje, kadar sobivajo ob otroku svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Poslanci so spremenili tudi način uveljavljanja nadomestila. Tega bo namreč mogoče uveljavljati že na podlagi potrdila bolnišnice, zato potrjevanje zdravniške komisije ne bo potrebno.

DZ je omenjene spremembe danes potrdil brez glasu proti, tudi v razpravi pred glasovanjem so jim podporo napovedali v vseh poslanskih skupinah. Po besedah poslanke SDS-a Anje Bah Žibert gre, denimo, za pomemben spremembe, ki pomenijo korak k izboljšanju socialne države. Aleksander Reberšek (NSi) je opozoril, da otroci v času zdravljenja potrebujejo svoje starše, ki pa so zaradi bolezni svojih otrok veliko odsotni z dela, kar vpliva tudi na njihove prihodke. "Z današnjo podporo zakonu vsi skupaj izkazujemo veliko mero empatije in razumevanja do otrok in njihovih staršev oziroma skrbnikov," pa je poudarila poslanka SMC-ja Mateja Žnidarič.

Da so zakonske rešitve na mestu, je ocenila tudi Bojana Muršič iz SD-ja in pripomnila, da bi jih morali sprejeti že zdavnaj. Tudi v LMŠ-ju so zadovoljni, da bodo spremembe po dolgih letih omočile pravico staršev do brezplačnega sobivanja v bolnišnici, je povedal Nik Prebil.

Da problematika ni nova, je spomnil tudi poslanec SAB-a Vojko Starovič, ki ga veseli, da bodo vendarle presegli oviro prenizko postavljene starostne meje za bivanje staršev z otroki.

"Končno je preživeto stališče, da otroku, ki je hospitaliziran, nego zagotovi izvajalec zdravstvene dejavnosti in zato prisotnost staršev ni nujno potrebna," pa je ugotovil poslanec DeSUS-a Branko Simonovič. Tudi v SNS-u menijo, da so omenjene spremembe dobre, je pa Dušan Šiško izrazil bojazen, da je iz zakona izpuščeno povračilo stroškov v primeru sobivanja staršev ob bolnemu otroku v tujini.

DZ sprejel pokojninsko novelo

DZ je soglasno sprejel pokojninsko novelo, po kateri se bo prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske končalo že 1. januarja 2023, ne pa šele dve leti pozneje. Poleg tega zvišuje najnižjo invalidsko pokojnino in zagotovljeno pokojnino.

Prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za moške z odmernim odstotkom za ženske se bo končalo 1. januarja 2023, ne pa šele dve leti pozneje. Takrat bo tako tudi za moške s 40 leti pokojninske dobe odmerni odstotek znašal 63,5 odstotka.

Po sprejetem dopolnilu koalicije in DeSUS-a se bo najnižja pokojnina v letošnjem letu določila v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, potem pa se bo ta znesek usklajeval enako kot pokojnine. Najnižja pokojnina bo tako 280 evrov. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe bo namesto 581 evrov znašala 620 evrov, medtem ko bo najnižja invalidska pokojnina že letos določena v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese malenkost nad 388 evrov.

Zavrnili pa so dopolnilo Levice, po katerem bi se najnižje pokojnine dvignile na 442 evrov, kar je raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.

Poslanci podprli deklaracijo glede delovanja Slovenije v EU-ju

Poslanci so podprli predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije od leta 2021 do leta 2024. Za je glasovalo 45, proti pa 32 poslancev.

Premier Janez Janša je predlog deklaracije dopoldne predstavil poslancem. Med ključnimi temami je poudaril krepitev odpornosti EU-ja proti prihodnjim pandemijam in kibernetskim napadom, zeleni prehod, digitalizacijo ter vladavino prava.

Janša je predstavil obrazložitev vlade, v kateri je dejal, da skuša tokratni dokument v nasprotju s preteklimi 12 "pogledati v daljše obdobje". Dosedanje deklaracije so bile za leto in pol, ta pa obsega obdobje do leta 2024. Kot je pojasnil premier, obsega celotno zakonodajno obdobje v EU-ju ter mandata Evropske komisije in Evropskega parlamenta.

"Ključni problem je pandemija covida-19," je poudaril premier. Marsikaj, kar se bo dogajalo v prihodnjih štirih letih, bo odvisno od tega, kako bo končan boj s pandemijo, je poudaril.

Kot ključni temi deklaracije je Janša poudaril večjo odpornost proti morebitnim prihodnjim pandemijam in večjo odpornost proti kibernetskim napadom. To bosta tudi prioriteti slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja v drugi polovici leta.

Veliko pozornosti je v deklaraciji namenjene tudi zelenemu prehodu in digitalni preobrazbi. Glede prve teme je Janša opozoril, da gre za prehod, in ne prelom. "Poleg odločitve, kdaj bomo prešli na ogljično nevtralnost, je treba pretehtati tudi ceno in učinke tega prehoda," je poudaril premier.

Med temami v deklaraciji je Janša omenil še demografijo, migracijsko politiko in vprašanje vladavine prava. Glede zadnjega je poudaril, da je to za večnacionalno skupnost, kot je EU, temeljnega pomena. Poudaril je, da vladavina prava pomeni, da se enaka merila uporabljajo za vse.

V delu opozicije opozorili, da dokument ni primeren za sprejetje v DZ-ju

V opozicijskih strankah so bili večinoma kritični do deklaracije, češ da je presplošna in da je obdobje, ki ga obsega, predolgo. Poslanec LMŠ-ja Igor Peček je dejal, da v njihovi poslanski skupini pogrešajo podrobnejšo opredelitev do zakonodajnih predlogov tria predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije.

Tudi poslanec SD-ja Matjaž Nemec je poudaril, da njihova poslanska skupina že od začetka obravnave deklaracije ocenjuje, da dokument ni primeren za sprejetje v državnem zboru. Poudaril je, da časovno obdobje, ki ga obravnava, ni v skladu z zakonom o sodelovanju med parlamentom in vlado v zadevah EU-ja.

Violeta Tomić iz Levice, kjer prav tako ne bodo podprli deklaracije, pa je ta dokument označila za farso. Farsa pa sta po njenih besedah tudi vsebina te deklaracije in njena obravnava. "Glas za to deklaracijo ni več glas za zgrešene politike, kot je bilo to v preteklosti, ampak glas za to, da vlada Janeza Janše počne, kar se ji tisti trenutek zljubi," je dejala.

S tem, da je ta dokument farsa in dvoličen, se je strinjal tudi poslanec SAB-a Andrej Rajh. Med drugim je namreč zapisano, da je Slovenija odločna zagovornica vladavine prava, dajemo poudarek neodvisnosti sodstva, podpiramo članstvo držav Zahodnega Balkana v EU-ju in tudi tam krepimo vladavino prava.

Poslanec DeSUS-a Branko Simonovič, ki je izrekel podporo deklaraciji, je na drugi strani poudaril, da je ta ustrezno dolga, saj je usklajena z zakonodajnim ciklom EU-ja. Resorna ministrstva bodo pri svojem delu tako imela konkretno podporo in ključne politične usmeritve, je pojasnil.

Podporo svoje poslanske skupine je napovedal tudi poslanec NSi-ja Andrej Černigoj. Deklaracija je po njegovih besedah kratka, jedrnata, predvsem pa zelo jasna. Podprl je tudi obdobje, ki ga obsega deklaracija, saj bo s tem dosežena večja jasnost glede ključnih prednostnih nalog delovanja Slovenije v evropskih institucijah.

Po mnenju poslanca SMC-ja Gregorja Periča deklaracija predstavlja dobro podlago za kontinuirano delovanje Slovenije v institucijah Unije in soliden okvir za sprejemanje stališč pri obravnavanih tematikah na evropski ravni. Obenem pa prepoznava aktualne izzive in vključuje usmeritve Slovenije pri iskanju rešitev, je dejal in napovedal podporo.

Tudi v poslanski skupini SDS-a so prepričani, da je deklaracija osnovana premišljeno in strnjeno. Menijo, da je dobra in predstavlja premik naprej v smislu kakovosti glede na prejšnje sprejete deklaracije. Predlog deklaracije bodo podprli, je napovedal poslanec SDS-a Marko Pogačnik.

Video: Posnetek torkovega nadaljevanja seje v več delih