Policije ne smemo centralizirati tako, da se določena območja pokrivajo samo z nekih regijskih središč, ampak mora ostati prisotna na terenu, je v oddaji Ob osmih dejal doktor Denis Čaleta, predsednik sveta Inštituta za korporativne varnostne študije in izredni profesor na Fakulteti za državne in evropske študije. "To je tisti največji garant, da bo na eni strani policija zagotavljala svoje poslanstvo, to pomeni ustrezno varnost, po drugi strani bo občutek varnosti pri državljanih absolutno višji."

Z Denisom Čaleto smo se pogovarjali po zadnjih dogodkih, po katerih so si številni zastavili vprašanje, kako varni smo. Po grožnjah sodnikom, neprijavljenih in nenapovedanih shodih v ljubljanskem BTC-ju in mafijskem umoru v Ljubljani. Ali nas mora vse to skrbeti? "Predvsem se je treba zavedati, da je varnost dobrina, za katero se moramo truditi. Vsak tak dogodek povzroči dodatno zaskrbljenost v javnosti, pri državljanih. Pa vendar je Slovenija na lestvicah varnosti še vedno prepoznana kot varna država," poudarja Čaleta. Vsak se mora zavedati pomena svoje varnosti, vsi skupaj pa varnosti naše države. Kot pravi Čaleta, se sam počuti varnega, dodaja pa, da nas mora skrbeti za našo varnost v prihodnosti. "Okoliščine, ne samo znotraj države, ampak predvsem v okolici, kažejo na to, da nas lahko skrbi za našo varnost. Treba je na vseh ravneh narediti še marsikaj, če želimo, da bo naša država tudi v prihodnje ostala varna."

Vsega ni kriva policija

Ob nekaterih dogodkih, marčevskem divjanju z avtomobili po garaži nakupovalnega središča, avgustovskem množičnem pretepu v Kočevju in shodu v ljubljanskem BTC-ju, kjer so policisti potrdili prehitro vožnjo, uporabo pirotehnike in celo streljanje s strašilnimi pištolami, na ravnanje policije letijo številne kritike. Čaleta pravi, "o vsakem odzivu policije za nazaj lahko razpravljamo. Verjetno so policisti v tistem trenutku ocenili, da ne bi bilo smiselno prilivati olja na ogenj. Zato so mogoče tudi dopustili kakšno stvar, kar bi za nazaj lahko ocenili kot neustrezno. Pomembno pa je, da v konkretnem primeru ni poškodovala ne lastnine ne ljudi".

Zagotovo pa je dogodek v BTC-ju znak, da moramo biti v družbi pozorni na določene skupine, ki svoja dejanja izkazujejo na tak ali drugačen način. "Treba pa je slediti temu, da za vse veljajo enaka merila." Vsak lahko mirno in v skladu z zakonom izraža svoja stališča. Očitno pa se bomo morali navaditi na spoštovanje razlik v navadah. "Tu gre za širši problem," opozarja Čaleta, "evropska družba ima zaradi relativno močnega prirasta migracij in drugih tokov težave z identiteto. Nekateri niso pripravljeni spoštovati naših vrednot in s tega stališča vidimo, da integracijski modeli Evrope niso uspešni."

Globalna (ne)varnost

Varnosti ne ogrožajo samo dogodki doma, grozijo tudi nevarnosti od zunaj. Evropa ima pred svojim pragom vojno v Ukrajini. V Nemčiji zaradi tega pripravljajo aplikacijo, ob pomoči katere bodo ljudje lahko našli najbližje zaklonišče, na Švedskem so med ljudi razdelili 32-stransko brošuro z naslovom: Če pride do krize ali vojne. Denis Čaleta pravi, da globalizacija, kot je bila zamišljena, očitno ne učinkuje v smeri zagotavljanja odpornosti družbe v primerih, ko se zgodijo izredne razmere. "Te so vedno odvisne od percepcije. Za družino so izredne razmere lahko izguba zaposlitve, za državo kriza, ki se zgodi v okolici. Zagotavljanju odpornosti bo treba posvetiti več pozornosti." Pri tem nikakor ne gre za strašenje, ampak zavedanje, da je varnost dobrina in da moramo zanjo vsi narediti vse, kar je v naši moči, poudarja Denis Čaleta.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.