Po skoraj 20 letih neuspešnega dvostranskega reševanja spora glede meje in številnih mejnih incidentih sta takratna premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, 4. novembra 2009 v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum. Dogovorila sta se, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče, ki bo moralo določiti potek meje med državama na kopnem in prvič tudi na morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

Dogovor sta državi dosegli ob posredovanju Evropske unije, potem ko je Slovenija zaradi mejnega spora – Zagrebu je očitala prejudiciranje meje v pogajalskih stališčih z EU-jem -– podala zadržke glede nekaterih pogajalskih poglavij Hrvaške. Slovenija je po sklenitvi sporazuma odpravila blokado pogajanj in pozneje tudi ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU-jem.

"Naj dokončno odločijo ljudje"

Slovenski parlament je arbitražni sporazum ratificiral aprila 2010 in nato za 6. junij razpisal naknadni zakonodajni referendum. Tako so se dogovorili predsedniki vseh parlamentarnih strank, saj da "gre za tako pomembno vprašanje, da naj o njem dokončno odločijo ljudje". Za sporazum je glasovalo 51,54 odstotka volivcev, proti jih je bilo 48,46 odstotka. Udeležba je bila 42,66-odstotna.

Nasprotniki sporazuma – v prvi vrsti opozicijske stranke SDS, SLS in SNS ter Zavod 25. junij – so v referendumski kampanji vztrajali, da sporazum ogroža slovenske nacionalne interese. Zagovorniki – tedanje koalicijske stranke na čelu z SD-jem – so menili, da je sporazum najboljša možna rešitev, saj ščiti interese Slovenije in ji zagotavlja teritorialni stik z odprtim morjem.

Pahor: To je bil edini referendum, na katerem je bila moja vlada uspešna

Kot je ob desetletnici referenduma spomnil sedanji predsednik republike Pahor, je bilo obdobje od dogovora do uveljavitve arbitražnega sporazuma "poseben čas izrednih skrbi, stresa, odgovornosti, osredotočenosti pa tudi velike sreče ob uspehih na tej poti. Eden od teh uspehov je bila zmaga na referendumu 6. junija 2010. Čeprav zagovorniki arbitražnega sporazuma nismo uspeli z veliko večino, je bil vendarle to edini referendum, na katerem je uspela moja vlada. In bil je daleč, daleč najpomembnejši. Šele kasneje sem se zavedel, da niti enkrat v zelo napeti in zahtevni predreferendumski kampanji nisem pomislil, da bi lahko tudi izgubili (...) Preprosto nisem videl druge možnosti, alternative temu, da uspemo."

Po objavi prisluhov Hrvaška odstopila od arbitraže

V letih, ki so sledila, je delo potekalo v skladu s predvideno časovnico, leta 2015 pa je sledil "veliki pok", ki je po oceni mnogih pokazal, da je Hrvaška v arbitražo stopila s figo v žepu.
Hrvaški Večernji list je namreč objavil prisluhe telefonskih pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču. Kot se je izkazalo, naj bi za prisluhi stal hrvaški obveščevalec. Hrvaška je po objavi prisluhov enostransko odstopila od arbitraže, saj da je ta nepopravljivo kontaminirana.

Arbitražno sodišče je kljub temu nadaljevalo delo ter leta 2017 sprejelo razsodbo, a hrvaška politika vse do danes enotno vztraja pri stališču, da je arbitražna zgodba zanjo mrtva. Zagreb bi si znova želel dvostranskih pogajanj.

Odločitev arbitrov nobeni strani ni dala vsega, kar bi si želela. Slovenska politika jo je interpretirala različno, a je bila soglasna, da je razsodba pravno zavezujoča ter jo je treba spoštovati in izvršiti.

Logar: Čas je za tiho diplomacijo

Da je arbitražna odločba jasna ter da je treba pravne akte in razsodbe mednarodnih sodišč spoštovati, je ob nastopu položaja dejal tudi sedanji slovenski zunanji minister Anže Logar. Je pa na zaslišanju v državnem zboru pred nastopom položaja napovedal vzpostavitev posebnega odposlanca za Hrvaško in menil, da je prišel čas za tiho diplomacijo.

Slovenija in Hrvaška tudi desetletje po referendumu ostajata na nasprotnih bregovih, a Pahor ostaja optimističen. "Vem, da še danes nekateri menijo, da bi morala Slovenija glede meje dobiti več, a to so mnogi mislili celih 18 let prej in niso bili uspešni. Zdaj imamo mejo, Hrvaška jo bo prej ali slej priznala, vključno z našimi štirimi petinami Piranskega zaliva in stikom z odprtim morjem," je poudaril.