Direkcija za infrastrukturo je znak, ki omogoča desni zavoj ob rdeči luči, testno postavila na treh križiščih ‒ v Vižmarjah v Ljubljani, v Novem mestu in v Metliki. Foto: BoBo
Direkcija za infrastrukturo je znak, ki omogoča desni zavoj ob rdeči luči, testno postavila na treh križiščih ‒ v Vižmarjah v Ljubljani, v Novem mestu in v Metliki. Foto: BoBo

"V relativno kratkem času od začetka veljave novega cestnoprometnega predpisa zaznavamo večinoma pozitivne odzive. Tudi na podlagi mnenj, ki jih prejemamo prek socialnih omrežij," so na vprašanje, kako se je novo cestno pravilo obneslo v prvih dneh po postavitvi znakov, ki omogočajo zavijanje desno tudi ob rdeči luči na semaforju, odgovorili z Mestne občine Maribor. Dodali so, da še vedno prihaja do posameznih odstopanj, ki se kažejo večinoma v nestrpnosti za volanom, a da je tovrstnega ravnanja vse manj.

Mariborska križišča z novim prometnim znakom:

- Križišče Krekova ulica-Strossmayerjeva ulica;
- Križišče Ulica heroja Staneta-Razlagova ulica;
- Križišče Šentiljska cesta-Šubičeva ulica;
- Križišče Slovenska ulica-Strossmayerjeva ulica;
- Križišče Puhova ulica-Vzhodna ulica.

Stanje na petih križiščih v mestu, kjer je odslej v ustreznih okoliščinah desno mogoče zaviti tudi ob rdeči luči, na mariborski občini za zdaj v okviru zmogljivosti spremljajo sami. Ob tem so naročili tudi monitoring, ki ga bo izvedla Srednja prometna šola. "V sklopu monitoringa se bodo zbirali odzivi voznikov, pešcev, kolesarjev in drugih udeležencev v cestnem prometu," so sporočili z mariborske občine. Potrdili so tudi, da razmišljajo o tem, da bodo v prihodnje znake postavili tudi na nekaterih drugih križiščih, kjer je nova ureditev pomembna za razbremenitev križišč, hkrati pa je zagotovljena varnost za udeležence cestnega prometa.

Pojasnilo AMZS-ja

Kot so sporočili z AMZS-ja, zavijanje desno ob rdeči luči na semaforju na slovenskih cestah ni novost - takšna rešitev v slovenskih prometih predpisih je bila namreč neka časa uveljavljena konec šestdesetih oziroma v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

V nekaterih občinah še preverjajo možnosti

O tem, kako so se lotili vpeljave novega cestnega pravila, ki ga prinaša julija sprejeta novela o pravilih cestnega prometa, smo se obrnili na še dve mestni občini. Z Mestne občine Ljubljana (MOL) so sporočili, da so postopki še v teku. "Pred morebitno uveljavitvijo novosti bomo še dodatno preverili vse prometno-varnostne parametre in določili, ali bi bila kje uveljavitev možna," so sporočili z ljubljanskega Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. V Ljubljani je zavijanje desno pri rdeči luči sicer mogoče na preseku Kolesarske poti in Celovške ceste v Vižmarjah, a gre za križišče, ki ga upravlja Direkcija za infrastrukturo RS in ne MOL.

Z novogoriške mestne občine pa so sporočili, da imajo šest semaforiziranih križišč na občinskih cestah in tri križišča občinskih in državnih cest. "Urejanja se še nismo lotili, ker še niso jasne vse smernice glede ustrezne signalizacije. Tehnično izvedljivost in prometnovarnostni vidik bomo še preverili," so zapisali.

Kratka zgodovina zavijanja desno ob rdeči

Ponekod po svetu je možnost zavijanja desno pri rdeči luči že dolga leta uveljavljena praksa. Prvi so to prometno pravilo na svojih cestah uvedli Američani, v Kaliforniji so ga vpeljali že kmalu po drugi svetovni vojni. Kot so zapisali na spletni strani Zvezne uprava za avtoceste (FHWA), so pristojni organi prometno pravilo v večjem obsegu začeli uvajati v 70. letih, s čimer so želeli, da bi vozniki tako manj časa čakali na križiščih in na ta način privarčevali gorivo.

V prvi vrsti je šlo namreč za odziv na pomanjkanje motornega goriva v letu 1973, do česar je v ZDA prišlo, ko so arabske izvoznice s Savdsko Arabijo na čelu uvedle prepoved prodaje nafte zahodnim državam, ki so v jomkipurski vojni podpirale Izrael. Zavijanje desno pri rdeči luči se je nato hitro razširilo po ozemlju ZDA in od leta 1980 dalje je z nekaj lokalnimi izjemami (mednje spada denimo mesto New York) dovoljeno v vseh zveznih državah in na vseh semaforiziranih križiščih, kjer to ni izrecno prepovedano. Takšno ureditev, ki velja še v Kanadi, Mehiki in nekaterih južnoameriških in azijskih državah, se je prijelo tudi ime "zahodna" ali "permisivna" verzija možnosti zavijanja desno ob rdeči luči.

Na drugi strani Atlantika je takšna prometna ureditev relativno nerazširjena. Tudi kjer je ta možnost v veljavi, je zavijanje desno pri rdeči luči v nasprotju z ZDA v Evropi prepovedano povsod, kjer tega ne določa poseben prometni znak. V Vzhodni Nemčiji so takšno ureditev uvedli že leta 1978, kljub drugačnim načrtom oblasti pa se je prometno pravilo, ki so ga Zahodni Nemci v pogovornem jeziku imenovali kar "socialistični desni zavoj", zaradi pritiskov javnosti ohranilo in po celotnem nemškem ozemlju razširilo tudi po združitvi v novo državo. Kasneje je prometno pravilo v svojo zakonodajo uvedlo več drugih evropskih držav. Takšno prometno rešitev, kot se postopoma vpeljuje na slovenske ceste, po navedbah ministrstva za infrastrukturo poleg Nemčije, med članicami Evropske unije uporabljajo še v Litvi, Belgiji in Franciji.

Ministrstvo poudarja pomen varnosti vseh prometnih udeležencev

Na ministrstvu za infrastrukturo kot glavni razlog za vpeljavo novega pravila omenjajo predvsem večjo pretočnost v prometu. "Predvidevamo, da bodo v začetni fazi takšne ureditve prisotne predvsem na občinskih cestah, v enopasovnih križiščih, kjer je gostota prometa razmeroma majhna. Takšno predvidevanje temelji predvsem na dejstvu, da gre za novo prometno urejanje, ki v Republiki Sloveniji še ni vzpostavljeno, ter na prometni varnosti vseh udeležencev cestnega prometa kot temeljnem načelu Zakona o pravilih cestnega prometa," so sporočili z ministrstva.

Pri tem se pojavlja vprašanje, kje in kdaj lahko vozniki pričakujejo spremembe v prometnem režimu. Na ministrstvu težko ocenjujejo, koliko križišč v Sloveniji je primernih za postavitev novega znaka. Kot so pojasnili, je določitev prometne ureditve v pristojnosti posameznega upravljavca ceste. Če o postavitvah novih prometnih znakov na občinskih cestah odločajo občine, je na državnih cestah to v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI).

Direkcija za infrastrukturo testno postavila tri znake

Prvi znak, ki je bil postavljen na ljubljanskem križišču Celovške ceste in Kolesarske poti, je izginil po tednu dni. Z ministrstva so sporočili, da je šlo za vandalizem in da so še isti dan postavili nov znak. Foto: BoBo
Prvi znak, ki je bil postavljen na ljubljanskem križišču Celovške ceste in Kolesarske poti, je izginil po tednu dni. Z ministrstva so sporočili, da je šlo za vandalizem in da so še isti dan postavili nov znak. Foto: BoBo

Iz Direkcije RS za infrastrukturo so sporočili, da je v prometnem omrežju glavnih in regionalnih cest, ki jih upravljajo, evidentiranih 380 semaforiziranih križišč. "Postavitev teh dodatnih prometnih znakov ne more biti izvedena avtomatično, saj ima zagotavljanje varnosti prvo prioriteto," poudarjajo na direkciji. Pri urejanju prometa v križiščih je namreč treba upoštevati številne dejavnike ‒ od števila in hitrosti vozil, preglednosti cestišča, predvsem pa prisotnosti ranljivejših skupin, kot so pešci in kolesarji ter osebe z omejeno mobilnostjo. Zaradi vsega naštetega DRSI vsako križišče obravnava posebej, posamezna rešitev pa se implementira šele, ko prestane prometno varnostno presojo.

Direkcija je do zdaj naročila testno postavitev znaka na treh križiščih ‒ v Vižmarjah v Ljubljani, v Novem mestu in v Metliki. Prvi znak, ki je bil postavljen na ljubljanskem križišču Celovške ceste in Kolesarske poti, je izginil teden dni po postavitvi. Na ministrstvu so za medije sporočili, da je šlo za vandalizem, in dodali, da je bil odstranjenk znak takoj nadomeščen z novim.

Direkcija bo sicer na osnovi opazovanja ravnanj voznikov in drugih udeležencev v prometu na navedenih treh lokacijah postopoma, glede na izkazane potrebe in ob upoštevanju meril prometne varnosti, pristopala k ureditvam tudi na drugih križiščih, ki so v njenem upravljanju.

Opozorilo Agencije za varnost v prometu

Uvedba prometnega znaka za vožnjo v desno ob rdeči luči na semaforju na označenih križiščih – vendar le, če je smer prosta – lahko pripomore k večji pretočnosti prometa, a pod pogojem, da bodo vozniki poznali pomen znaka in ga seveda tudi upoštevali, poudarjajo na Agenciji za varnost v prometu.

Vozniki se morajo pred zavijanjem desno pri rdeči luči prepričati, da z njihove leve strani ne prihaja vozilo. Med manevrom zavijanja pa morajo biti stalno pozorni na pešce in druge udeležence v prometu iz obeh smeri.

Agencija še opozarja, da naj se vozniki za takšen manever odločijo le tedaj, ko to lahko storijo varno, pravilno in upoštevajoč varnost vseh udeležencev v prometu, saj navedeni prometni znak ne predpisuje obveze zavijanja, temveč daje vozniku možnost, da to stori, če to lahko izvede varno.