Dežman je za MMC glede Hude Jame dejal, da se trenutno dela kostnica, ki bo narejena do konca meseca. Nato bo treba v kostnico prenesti 801 posmrtni ostanek. Nato pa se, kot kaže, letos ne bo dalo kaj več narediti, je prepričan.

Ministrstvo ovira delo?
Načrti so, da se izkopljejo še drugi posmrtni ostanki - teh je po oceni 3.000 - iz prvega jaška, je dejal Dežman in dodal, da je jama tako urejena, da je lahko muzej. "Če bo politična volja, da se to zgodi, se bo zgodilo, drugače pa ne," je poudaril.

Na vprašanje, kakšna je trenutna politična volja, je predsednik komisije odgovoril, da je vidna nedejavnost ministrstva za delo, ki prepušča namestniku generalne sekretarke na ministrstvu Urošu Priklu odločitve, "ki gredo v to smer, da se čim manj naredi". "Kot uradnik ministrstva je očitno zadolžen, da čim bolj ovira delovanje."

Dežman: Komisija je povedala svoje
"V okviru danih možnosti smo jamo uredili, kakor se jo je dalo. Če se hoče tale oblast zakopati v sramoto, pa se lahko še naprej," je opozoril in dodal, da je zato komisija tudi konec lanskega leta sprejela smernice. "Komisija je povedala, kaj je hotela, politika pa naj pove, zakaj tega ni mogoče narediti."

Ob drugi obletnici odkritja grobišča v Hudi Jami je Dežman tudi dejal, da se je po odkritju tega grobišča videl ves "obup titofilnega dela slovenske družbe, ki težko sprejme resnico in odgovornost za to resnico". Prav tako je, je prepričan predsednik komisije, internacionalizacija problema prikritih grobišč po Hudi Jami izrazito napredovala. "Preprosto tako, kot je zdaj, ne bo moglo več ostati. Ne bo mogoče več tiščati glave v pesek," je dejal.

Prikl: Ministrstvo za delo korektno
Prikl je za MMC glede urejanja grobišča Hude Jame dejal, da so na ministrstvu takoj, ko je bila končana preiskava, šli v postopek oddaje javnega naročila, v katerem so izbrali izvajalca, ki bo uredil prostor. "Sklenili smo pogodbo, dela tečejo in bodo končana. Ne vemo, kdaj točno, absolutno pa spomladi," je zatrdil. Tudi glede prikritih grobišč na splošno ministrstvo korektno opravlja svoje naloge na tem področju, meni.

Glede očitkov o prepolovljenem proračunu za vojna grobišča je namestnik generalne sekretarke povedal, da so bila v proračunu za leto 2010 tudi sredstva, potrebna za postavitev osrednjega spomenika žrtvam vseh vojn, kot jim nalaga zakon. V ta namen so dobili odobrena dodatna sredstva v višini 500.000 evrov, je dodal.

Nižanje sredstev? Ministrstvo temu oporeka.
"Ker pa nam ni uspelo izbrati dokončne lokacije in izvesti vseh potrebnih postopkov za postavitev spomenika v lanskem letu, so ostala ta sredstva pač neizkoriščena. V letu 2011 ni namenjenih teh dodatnih 500.000 evrov sredstev, zato je občutek, da se sredstva drastično nižajo," je pojasnil.

Kot je še dejal, moramo biti, ko govorimo o krčenju proračunskih sredstev, korektni, saj se tudi na drugih področjih - plače, investicije itn. - sredstva krčijo, ker morajo spoštovati maastrichtske kriterije še sprejemljivega proračunskega primanjkljaja.

Med žrtvami tudi ženske
Kot je znano, so trupla oz. od 200 do 300 mumificiranih posmrtnih ostankov v Barbarinem rovu v Hudi Jami odkrili 3. marca 2009. Dela, da bi ugotovili, ali je v rovu Barbara prikrito grobišče, pa so se začela avgusta 2008. Lokacija je bila namreč na seznamu komisije za prikrita grobišča.

Preiskovalci do zdaj na truplih niso odkrili strelnih ran, zato domnevajo, da so ti ljudje umrli zaradi zastrupitve s plinom. Do zdaj so forenzično pregledali okostja 801 žrtve v grobišču. Po oceni je v prvem jašku rudnika več kot 3.000 žrtev. Od tega je predvidoma deset odstotkov žensk. Kdo so žrtve, zakopane v Barbarinem rovu, ni znano, po nekaterih navedbah pa naj bi bili med njimi slovenski domobranci in hrvaški ustaši.

Za Titovo cesto in proti njej
Odkritje je imelo velik odmev v slovenski javnosti in politiki. Še burnejše odzive je sprožil predlog SDS-a, podan nekaj dni po grozljivem odkritju v Hudi Jami, da bi preimenovali vse ulice in trge, ki nosijo Titovo ime, in da bi umaknili Titove kipe v muzeje.

Kot odziv na to pobudo največje opozicijske stranke je namreč ljubljanski mestni svet, v katerem imajo večino levousmerjene stranke, sklenil, da eno izmed cest poimenuje po Titu. Ta odločitev je sprožila ostre proteste desnousmerjenih strank, ki so opozarjale, da ni primerno poimenovati ulice po nekdanjem komunističnem diktatorju, ki je odgovoren za povojne poboje, tudi v Hudi Jami.

Da so se povojni poboji dogajali pod poveljstvom Tita, je potrdil tudi predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik, ki pa je prepričan, da je bila pravna utemeljitev povojnih pobojev zasnovana na odločitvi antifašistične zveze oz. voditeljev zavezništva Roosevelta, Churchilla in Stalina. Temu sicer nekateri zgodovinarji oporekajo.

Türkova izjava o drugorazrednosti buri duhove
Z odkritjem v Hudi Jami pa je povezana tudi afera glede izjav predsednika države Danila Türka o drugorazrednosti. Pred svojim govorom na proslavi v Trbovljah ob dnevu žena leta 2009 je namreč Türk na novinarsko vprašanje, ali se bo šel poklonit žrtvam povojnih pobojev v Hudi Jami, odvrnil: "O drugorazrednih temah ne bom govoril."

Pozneje je trdil, da je bil napačno razumljen, saj naj bi rekel, da so drugorazredna tema politične manipulacije v zvezi z odkritjem grobišča, ne pa samo odkritje. Obenem je zatrdil, da ta zločin najostreje obsoja, kakor tudi obsoja vse medvojne in povojne poboje.

Na dan spomina na mrtve leta 2009 je Türk skupaj s premierjem Borutom Pahorjem in predsednikom DZ-ja Pavlom Gantarjem položil venec pred grobiščem. Julija lani sta se Pahor in ljubljanski nadškof Anton Stres skupaj poklonila žrtvam povojnih pobojev v Hudi Jami in žrtvam nacističnega nasilja v nekdanjem zaporu Stari pisker v Celju.

Preiskovalni organi do danes še niso našli tistih, ki so odgovorni za poboje v Hudi Jami.