Dan mrtvih je med Slovenci močno zakoreninjen praznik, kar potrjuje tudi vsakoleten množičen obisk pokopališč v dneh okrog prvega novembra, ko se ljudje s prižigom sveč poklonijo spominu na mrtve.

Predsednik države Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor in predsednik državnega zbora Pavel Gantar so na ta dan obiskali rov Barbara v Hudi Jami in pred vhod položili vence.

Do zdaj iz rova odnesli 726 trupel
Zgodovinar Mitja Ferenc je ob tem dejal, da v državnem proračunu za leti 2010 in 2011 ni namenjen niti evro za ureditev rova in kostnice na Teharjah, potrebovali pa bi vsaj milijon evrov. Hkrati je Ferenc pojasnil še, da so do zdaj iz rova Barbara odnesli 726 trupel, med katerimi so bila tudi ženska. Na truplih ni bilo strelnih ran, zato domnevajo, da so ti ljudje umrli zaradi zastrupitve s plinom. V prvem jašku naj bi bilo po njegovih domnevanjih še okoli 2.500 trupel, verjetno pa so trupla tudi v drugem in tretjem jašku.

Zatem je predsednik Türk venca položil tudi k spomeniku frankolovskim žrtvam na Frankolovem, kjer so nacisti februarja 1945 na obcestne jablane obesili sto Slovencev, in k spomeniku ob Breznu pod Krenom v Kočevskem rogu.

Prav tako ob deseti uri je mašo v murskosoboški stolnici daroval murskosoboški škof Marjan Turnšek, v novomeški stolnici ob 9. uri pa novomeški škof Andrej Glavan. Koprski škof Metod Pirih je ob 10.30 daroval mašo v župniji Lokovec, ob 15.00 pa še na koprskem pokopališču. Na pokopališču v Piranu pa je mašo vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej je mašo vodil v župnijski cerkvi pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah in na tamkajšnjem pokopališču.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je maševal v ljubljanski stolni cerkvi, ob spomeniku padlih za Slovenijo na Žalah pa je vodil molitve, pri katerih so sodelovali tudi predstavniki Vojaškega vikariata, policijski vikar in kvintet orkestra Slovenske vojske.

V Sloveniji tako krščanski kot državni praznik
Kristjani dan spomina na mrtve poimenujejo vsi sveti, v Sloveniji pa to ni le krščanski praznik, ampak tudi državni praznik. Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve.

Obiskujemo grobove in prižigamo sveče
Skladno s starim običajem v dneh okoli dneva mrtvih ljudje obiskujejo grobove sorodnikov in prijateljev, polagajo rože in prižigajo sveče. Skozi zgodovino so se okrog dneva mrtvih razvile različne navade. Pogani so verjeli, da je čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, njihove duše pa naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Katoliška cerkev že več kot 1.200 let prvi november zaznamuje kot praznik vseh svetih oziroma svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni, vseh pokojnih pa se spominjajo drugega novembra. Škofje Katoliške cerkve bodo danes maševali po številnih cerkvah.

Praznik vernikov in nevernikov
Radio Slovenija poroča, da je dan mrtvih iz leta v leto bolj zlorabljen v komercialne namene, saj se po besedah nekaterih na grobove sorodnikov in znancev nosi prave "trofeje" v podobi razkošnih cvetnih aranžmajev, prižiga pa se tudi vse več sveč. Kljub temu je dan spomina na mrtve množični praznik, ki ga praznujejo verniki in neverniki po vsem svetu, povezan pa je tudi z religioznim razmišljanjem o življenju, smrti, vstajenju od mrtvih in večnosti.

Vence polagali tudi Dežman, Janković in Žekš
Državna delegacija, ki jo vodi predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj o prikritih grobiščih Jože Dežman, je ob 10. uri položila vence pri grobnici na Urhu v Ljubljani, med spominsko slovesnostjo na Urhu pa je zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Na Vrhniki je ob grobnici padlih in udeležencev NOB-ja na Drči ob 10. uri potekala spominska slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Državni predstavniki so obiskali tudi nekatera spomenike v zamejstvu.