Predsednik dijaške organizacije Slovenije je v kratki izjavi za javnost po srečanju z Borutom Pahorjem in ministrstvom za šolstvo in šport Igorjem Lukšičem priznal, da so s pogovorom dosegli neke kompromise, a zanje to ni dovolj. "Mi bomo šli na ulice zaradi ukinitev državnih štipendij za dijake, zaradi ukinitve otroškega dodatka po 18. letu, zaradi zakona o malem delu in subvencioniranja prehrane," je še dejal Spremo in dodal, da bo protest kmalu, v prihodnjem mesecu.

Lukšič je pojasnil, da so se s predstavniki dijakov pogovarjali dobro uro in v tem času dosegli kompromise glede dijaške prehrane, premier pa se je pripravljen pogovarjati tudi o zakonu o malem delu. "Sprejeli smo obvezo, da po pol leta veljavnosti novega zakona, seveda potem, ko bo ta sprejet, naredimo analizo delovanja sistema in ugotovimo, ali so strahovi dijakov upravičeni," je razložil minister.

Če nov sistem ne bo deloval, ga bodo popravili
Lukšič je ob tem še dodal, da je dijake strah, da nov zakon ne bi več služil svojemu temeljnemu cilju - krepitvi prehranjevalnih navad dijakov. "Če se bo to vseeno zgodilo, je tudi predsednik vlade sprejel obvezo, da bo vlada takrat ukrepala in predlagala, da se sredstva za prehrano dijakov zvišajo," še pojasnjuje Lukšič.

"Glede malega dela so vprašanja še odprta, predsednik je ponudil tudi možnost dodatnih dogovorov, če bodo dijaki ocenili, da so naslednji sestanki koristni. Podobno velja tudi za državne štipendije, otroške dodatke in subvencije prevozov," je še razložil minister za šolstvo.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Anja Kopač Mrak, pa je pojasnila, da se bodo kmalu sešli predstavniki ministrstev za šolstvo, delo in promet in poskušali najti rešitev pogoste dijaške težave - plačevanja prevoza.

Otroški dodatek višji, štipendij več, a le za polnoletne
O otroškem dodatku in državnih štipendijah, ki po predlogu zakona dijakom do 18. leta ne bodo več na voljo, Kopač Mrakova pravi: "Prisluhnili smo dijakom in dvignili višino otroškega dodatka, ki pripada otroku ob vstopu v srednjo šolo do dopolnitve polnoletnosti." Sicer pa Kopač Mrakova meni, da tako spodbujajo družino in povezanost njenih članov, dokler otrok ne postane polnoleten.

Po 18. letu pa, nasprotno, spodbujajo čim hitrejšo osamosvojitev otroka, "saj takrat dejansko vstopi v svet odraslosti". Zato so državne štipendije namenili le njim, ob tem pa sekretarka pravi, da bo cenzus za pridobitev štipendije nižji, kar pomeni, da bo to štipendijo lahko dobilo večje število mladih, pa tudi zneski bodo višji.

Dijakom več kot socialno ogroženim samskim odraslim
Dijake sicer še vedno skrbi za tiste srednješolce, ki zaradi socialne ogroženosti morda ne bi mogli nadaljevati oz. dokončati šolanja. Kopač Mrakova odgovarja, da bo z novim zakonom spremenjen tudi sistem razdelitve denarne socialne pomoči, kar pomeni, da bodo starši za otroka do 14. leta dobili 201 evro, za dijaka pa, vsaj tiste najbolj ogrožene družine, 256 evrov, "kar pomeni, da bodo socialno ogrožene družine z dijakom dobile več socialne pomoči, kot ta trenutno znaša za samsko osebo, ki nima sredstev za preživetje".

"In zato dijake še enkrat pozivamo, da o protestu premislijo," je še dejala Anja Kopač Mrak. Minister Lukšič pa meni, da gre pri stališču DOS-a za "neko zelo konservativno stališče, obrambo zgolj lastnih interesov". Prepričan je, da bo ta protest za dijaško organizacijo pomenil tudi velik preizkus, ob tem pa še pravi: "Jaz se te najave demostracij ne bojim."