Zakon o šolski prehrani med drugim predvideva razširitev subvencij za prehrano na področje osnovnih šol, a obenem ukinja stoodstotno financiranje dijaške prehrane. To pomeni, da bi bili do temeljne subvencije, ki bi znašala dve tretjini vrednosti cene šolske malice, upravičeni tako učenci osnovnih šol kot dijaki, preostali del cene pa naj bi bil odvisen od socialnega položaja šolarjeve družine.

Denarja za brezplačne malice za vse šolarje in dijake ni, pravi minister za šolstvo Igor Lukšič, državna sekretarka na ministrstvu Alenka Kovšca pa je pojasnila, da je treba zakon spremeniti, ker so v prejšnjem mandatu ubrali nesistemski in premalo premišljen pristop k reševanju te problematike. S predlogom novega zakona zdaj želijo po njenih besedah omogočiti vsem učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane, poenotiti organizacijo šolske prehrane v osnovnih in srednjih šolah ter učencem in dijakom iz socialno manj spodbudnih okolij zagotavljati cenejši ali brezplačen obrok šolske prehrane.

"Ureditev prehrane bo pravičnejša"
Koalicija je s predlogom zakona zadovoljna. Poslanec SD-ja Samo Bevk je dejal, da predlog celoviteje in bolj pravično ureja področje šolske prehrane. Po njegovem bi bilo tako do pravice subvencionirane prehrane upravičenih dodatnih 100.000 učencev, brezplačen obrok pa bo lahko koristilo 90.000 učencev in dijakov. Vasja Klavora je izpostavil, da so poslanci DeSUS-a že v preteklosti podprli vrsto novel v skrbi za zdravo prehranjevanje učencev, zato se strinjajo, da se tudi učencem v osnovnih šolah malica subvencionira tako, kot velja za dijake in študente.

Tudi Vito Rožej (Zares) je izpostavil širjenje subvencionirane prehrane tudi na osnovne šole in dodal, da bi si želeli, da bi bilo za ta namen na razpolago več sredstev, a trenutno gre samo za prerazporejanje že obstoječih postavk ministrstva v ta namen. Da je predlog korak v pravo smer, "saj vsaj v delu izobraževalnega procesa vzpostavlja poenotenje sistema in tudi večjo stopnjo pravičnosti in solidarnosti", po besedah Ljuba Germiča menijo v LDS-u.

SDS: Zakon je škodljiv
Nasprotno so prepričani v največji opozicijski stranki SDS, saj menijo, da je zakon škodljiv, ker krči že obstoječe pravice do brezplačne prehrane. Pričakujejo analizo obstoječega zakona o dijaški prehrani, šele po tej pa bi po njihovem lahko razmislili, kako bi morda odpravili tisto, kar se je izkazalo za problematično. Tudi zavržena hrana, kar naj bi predlog zdaj odpravil, je po besedah poslanke Alenke Jeraj predvsem organizacijska težava.

Za SLS težavni kriteriji subvencioniranja
Poslanec SLS-a Jakob Presečnik pa je kot največjo težavo izpostavil kriterije za subvencioniranje malice na podlagi prihodka na družinskega člana. Težava je v realnosti vseh teh podatkov in posledično neenakopravni položaj dijakov in njihovih družin. V stranki zato predlagajo, da se brezplačni obrok za dijake ohrani, država pa naj še postopoma dodatno uvede brezplačne malice v osnovnih šolah.

Podpora tudi SNS-ovih poslancev
V SNS-u pa se strinjajo s koalicijskimi strankami, saj predlog "vsebuje podobne opredelitve in cilje, kot smo jih sami predlagali v preteklosti". Kot težavo pa je poslanec Miran Gyrek izpostavlil nestrinjanje Dijaške organizacije Slovenije glede višini subvencije, "kajti s tem so utrpeli kratenje pravic, ki so jih dobili pred dobrim letom in pol".

Dijaki: Država varčuje pri šolajoči se mladini
V dijaških organizacijah namreč nasprotujejo predlogu, ker pomeni odpravo brezplačnega obroka za dijake srednjih šol. Od vlade zahtevajo, da denarja za prehrano osnovnošolcev ne išče pri malicah dijakov, je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang. Četrtina dijakov je tako podpisala peticijo za ohranitev brezplačne malice, a z izidom niso zadovoljni.

"Kot vse kaže, je državi v interesu, da varčuje pri šolajoči se mladini, ne pa da zagotavlja optimalne okoliščine za njihovo izobraževanje, k čemur pripomore tudi brezplačna prehrana. Čeprav so dijaki zbrali več kot 20.000 podpisov za ohranitev 100-odstotne subvencije za dijaško prehrano, Vlada RS ni prisluhnila željam skoraj tretjini dijakov," so nedavno dejali v Dijaški organizaciji Slovenije.

"Denarja za brezplačne malice za vse ni"
A minister za šolstvo Igor Lukšič je pojasnil, da denarja za brezplačne malice za vse šolarje in dijake v teh zaostrenih razmerah ni, zato bo po izračunih ministrstva v primeru sprejetja zakona moralo 40 odstotkov dijakov za malico mesečno doplačati okoli osem evrov, petina dijakov iz najvišjih slojev pa 16 evrov. Za preostale naj bi bila malica še vedno zastonj. Hkrati predlog zakona uvaja subvencioniranje kosil osnovnošolcem iz socialno šibkih družin in ohranja pravico do brezplačnih kosil učencev, ki prejemajo socialno pomoč.

Zakon o šolski prehrani je sicer vreden 41 milijonov evrov, ki jih namerava vlada nameniti za prehranjevanje osnovnošolcev in dijakov. V preteklem šolskem letu je subvencije za malico iz državnega proračuna prejela tretjina osnovnošolcev, dijaki pa se že drugo leto v šoli prehranjujejo zastonj.