V oddaji Pogledi Slovenije je pojasnila, da je prepričana, da obstaja vsa potrebna dokumentacija, več pa ni vedela povedati, saj ni obvladovala vsake stvari v tako velikem podjetju. Na vprašanje, kolikšna je bila cena del, je odgovorila, da je izračune naredila služba za izračune, ki pa se je prilagodila tržnim razmeram. Zanikala je tudi, da bi se kdaj, razen na sprejemih, srečala z Dimičevo ali njenim partnerjem Romanom Horvatom.

Glede stanovanja, ki ga je Vegrad prodal Marku Pogorevcu, pa je dejala, da pri tej prodaji ni bilo nobenih nepravilnosti. Zanikala je, da bi Vegrad Pogorevcu kar koli odpisal, je pa povedala še, da kolikor je bila seznanjena, Vegrad ni opravil vseh del in odpravil vseh napak. S Pogorevčevim podjetjem, je zatrdila, ni nikoli sodelovala, pojasnila je, da je za podjetje izvedela dan prej.

Na vprašanje, ali ni moralno sporno, da je deset dni pred uvedbo insolventnosti Vegrada Tovšakova pravzaprav sama sebi (družbi pooblaščenki Vegrad Naložbam, ki jo obvladuje Tovšakova) podaljšala plačevanje posojila, je Tovšakova odgovorila, da je bilo posojilo dano pred njenim prihodom in ni bilo realno, "da bi družba pooblaščenka to vrnila, saj dividende niso bile izplačane". "Večina je to odpisala, jaz pa tega nisem pustila," je dejala.

Boštjančič: Dobičkonosnost projekta Libija je bila izjemno slabo analizirana
Nekdanji predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič je pojasnil, da si je Vegrad ves čas le prizadeval pridobiti sredstva za pokrivanje računov za nazaj. Način delovanja je bil vedno enak. Izpostavil je projekt Libija - uprava ga je spomladi omenjala kot projekt, ki bo rešil podjetje. Sam je ves čas zahteval vpogled v dobičkonosnost projekta in je na sejah nadzornega sveta več mesecev prosil za analizo dobičkonosnosti, ko je vendarle dobil ta papir, pa je bil pripravljen na dveh straneh. Boštjančič je dejal, da se čudi, da je bil projekt, vreden 96 milijonov evrov, tako slabo pripravljen. Tovšakova je odvrnila, da je bila ponudba dobro izdelana, da pa je projekt propadel, ker jim ni uspelo pridobiti petodstotne garancije za posel.

Na Boštjančičevo vprašanje, zakaj je projekt dober za Vegrad, je dobil odgovor, da zato, ker bodo dobili 15 milijonov evrov avansa. Čeprav bi moral biti denar namenjen zagonu projekta, je, tako Boštjančič, denar bil zagotovo mišljen za druge zgrešene projekte Vegrada.

Tajnikar: Sindikati preveč podobni političnim strankam
Ekonomist Maks Tajnikar je dejal, da nadzorniki dela ne morejo nadzorovati, če nimajo podatkov. Včasih od nadzornih svetov po njegovem mnenju preveč pričakujemo, kar se je izkazalo tudi v primeru Vegrada, saj je bil nadzorni svet brezzobi tiger. Dotaknil se je tudi dela sindikatov, za katere meni, da zadnje čase preveč delujejo kot politične stranke, ko bi morali stopiti na stran delavcev in varovati njihove interese. Srečko Čater iz ZSSS-ja Velenje je odgovoril, da si je sindikat že zelo zgodaj prizadeval za stečaj.

Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar je na očitke, da so se organizirali prepozno, dejal, da je inšpektorat ukrepal takoj, ko je bilo to najustrezneje, ko so bili dani pogoji za to. Povedal je, da so zoper Vegrad vodili 66 postopkov predvsem zaradi neizplačila plač. Z njim se ni strinjal Bećir Kečanović, ki je dejal, da so bili pogoji za vložitev ovadb izpolnjeni že prej. Čater je ob tem dejal, da je bilo zaradi neizplačevanja plače 78 prijav in v teh primerih je inšpektor za delo v občini Velenje sam svetoval, naj da odpoved, čeprav je vedel, da gre za tujce in da nimajo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Brezovar je dejal, da je za to slišal, a je zagotovil, da to ni bilo res niti v enem primeru.

"Preiskave sumov kaznivih dejanj smo začeli že na začetku letošnjega leta in jih predali tudi tožilstvu. Po dodatnem pravnem mnenju ministrstva za pravosodje pa vse te sume še dodatno preiskujemo," je dejal Marjan Fank, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije. Na vprašanje, zakaj je tako težko dokazati nepravilnosti, ki so nastajale ob tem, ko so bila na primer na plačilnih listih prikazana plačila obrokov posojila, to pa dejansko ni bilo storjeno, je Fank odgovoril, da trenutno preiskujejo 45 sumov kaznivih dejanj, "res pa je, da se nam vsakodnevno ti sumi širijo na druge družbe in osebe".

Tovšakova: Denarja ni bilo
Na vprašanje, zakaj je delovala v škodo delavcev, ni plačevala posojil, članarin v sindikat in podobno, je Tovšakova odgovorila, da se je Vegrad znašel v hudih likvidnostnih težavah. Z dokončanjem Celovških dvorov so pričakovali, da se bodo sprostila določena likvidnostna sredstva, a je bil o soseski ustvarjen tako slab sloves, da denarja ni bilo.

"Banka nam je odrekla sredstva"
Prvi mož Posebne družbe za podjetniško svetovanje Matej Golob Matzele je dejal, da so že spomladi podpisali program prestrukturiranja, a nujnih aktivnosti Vegrada ni bilo, zato so julija povedali, da prestrukturiranja ne bo. Uprava je nato uvedla prisilno poravnavo in na vprašanje države, zakaj je to storila, pa je bil odgovor le, da bi se izognili stečaju. Tovšakova je pojasnila, da so bila v načrtu prestrukturiranja predvidena sredstva, ki jim jih je banka odrekla.

"Že aprila sem ponudila svoj odstop in se tega mesta nisem oklepala, to sem ponudila, da bi dala nov zagon Vegradu," je dejala Tovšakova. Boštjančič je dejal, da se seje dobro spomni in da je Tovšakovo prosil, naj nadzornemu svetu pusti pooblastila, da sam odloči o njenem nasledniku, a Tovšakova v to ni privolila.

Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je ob koncu oddaje dejala: "Stečaj bo izjemno zapleten in zahteven. Delavci bodo s skupnim sodelovanjem sredi prihodnjega tedna že prejeli odločbe jamstvenega sklada in to bodo po dolgih mesecih prva sredstva, ki jih bodo prejeli," pa tudi: "V stečajnem postopku bomo pregledali vse posle v izpodbojnem obdobju in za vse, za katere se bo izkazalo oškodovanje stečajne mase ali upnikov, bomo vložili izpodbojne zahtevke."