V Sloveniji je po uradno dostopnih podatkih trenutno nekaj več kot 450 dimnikarjev. Foto: MMC RTV SLO/shutterstock
V Sloveniji je po uradno dostopnih podatkih trenutno nekaj več kot 450 dimnikarjev. Foto: MMC RTV SLO/shutterstock

Vzrok za dimniške požare je najpogosteje neustrezno vzdrževanje kurilnih naprav, ki tako kot dimniki in prezračevalni sistemi kljub zakonski obvezi ostajajo nepregledane.

V Sloveniji je po uradno dostopnih podatkih trenutno nekaj več kot 450 dimnikarjev, njihova povprečna starost pa je skoraj 54 let. Med mladimi je namreč želje, da bi oblekli uniformo, zelo malo.

V triletni izobraževalni program dimnikar, ki ga izvajajo na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru, so vpisani le štirje dijaki – trije v prvi letnik in eden v drugega. Razlogov za skromen vpis je več, Simon Dovrtel, predsednik upravnega odbora sekcije dimnikarjev pri OZS-ju, pa kot ključnega navaja neurejene razmere v panogi.

"Na eni strani so zahteve, na drugi je praktično vse razsuto. Strokovnost upada, ker ne smeš biti strokoven, ne smeš opaziti napak, sicer si neprijazen do strank. Cenovno moraš biti čim cenejši. Nikogar ne zanima, kako in kaj boš naredil, pomembno je le, da izdaš tisti papir. In v takšni zmešnjavi je težko kogar koli privabiti," opozarja Dovrtel.

Dimnikarsko dejavnost je z zakonom o dimnikarskih storitvah leta 2017 liberalizirala vlada Mira Cerarja, ko je ukinila koncesijski sistem in jo prepustila trgu.

V praksi se je izkazalo, da je delež pregledanih kurilnih naprav s 85 upadel na 40 odstotkov. Sebastijan Zupanc, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva, je razložil: "Vemo, da dimnikar ne more več priti, potrkati na vrata in reči: 'Moram opraviti to storitev, moram pregledati peč in moram vam svetovati.' Sliši se banalno, ampak čakajo na naročilo."

Problematičen je tudi nadzor. Za njegovo izvajanje za pol milijona kurilnih naprav je pristojnih le pet inšpektorjev. Dovrtel pa se obenem zavzema tudi za nadzor nad delom dimnikarjev: "Moral bi se uvesti nadzor, da se skuša obdržati neka enotna raven kakovosti storitev. Druga stvar pa je, kakšna sta zahtevano znanje in strokovnost."

V sekciji dimnikarjev še poudarjajo, da jim trenutna zbirokratizirana ureditev onemogoča izvajanje nalog, torej zagotavljanja požarne varnosti, varovanja zdravja in okolja.