Ob 18.55 se bo na TV SLO 1 začel Dnevnik, ki bo potekal v živo s Kongresnega trga.

Na TV SLO 1 bo ob 20. uri na sporedu posebna enourna oddaja Slovenija gre naprej, ki je skupen projekt vseh programov TV Slovenija.

Svoje videnje, kaj je Slovenija postala po 25 letih in kaj ponuja svojim ljudem, so pripravili novinarji različnih uredništev – kulture, športa, razvedrilnega in informativnega programa. V oddaji, ki jo bo vodila Manica Janežič Ambrožič, boste slišali, kdo vse je zadnjih 25 let zasejal seme, iz katerega raste ali bo šele vzklilo nekaj, kar nas bi lahko kot uspešno družbo zaznamovalo naslednjih 25 let. Videli boste zgodbe o moderni, ustvarjalni in trajnostno naravnani družbi ter posameznikih naše države, ki nas bodo popeljali v prihodnost.

Na TV SLO 3 bodo okoli 20.30 neposredno prenašali slavnostno sejo Državnega zbora, nato pa si boste lahko na TV SLO 1 ob 21.05 v neposrednem prenosu ogledali še državno proslavo.

Državna proslava ob 25. obletnici osamosvojitve RS
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije bo potekala na Trgu republike in Kongresnem trgu. Na začetku proslave bodo zadonele salve iz šestih topov z Ljubljanskega gradu, nato pa bo sledil uvodni del s pregledom častne enote, himno RS in dvigom zastave na drog pred Državnim zborom. Proslava se bo nadaljevala na Kongresnem trgu s pregledom ešalona praporščakov, preletom letal in helikopterjev Slovenske vojske ter policije, slavnostnim govorom predsednika Republike Slovenije in umetniškim programom v režiji Katje Pegan.

Vse to in ognjemet z Ljubljanskega gradu, ki bo slovesnost končal, boste v neposrednem prenosu na TV Slovenija lahko videli tudi vi.

Medijska bitka - padec tabujev
Še pred proslavo pa ob 17.30 na TV SLO 2, ponovitev ob 23.45, v dokumentarnem filmu Ljerke Bizilj Medijska vojna – padec tabujev razkrivamo medijsko dimenzijo bitke za demokracijo in razpada Jugoslavije. Po smrti Tita, dosmrtnega vodje jugoslovanske socialistične države, se je v državi začel boj med republiškimi političnimi veljaki, predvsem v mladinskih medijih. V Sloveniji so se v Tribuni, Mladini in med intelektualci (Nova revija) začele vse pogosteje pojavljati zahteve po pravici za javno izražanje različnih mnenj in po amnestiji političnih zapornikov. Različna civilna družbena gibanja, od ekoloških do feminističnih, so zahtevala spoštovanje temeljnih človekovih pravic tudi v Jugoslaviji.

Srbski akademiki so se pritoževali, da Srbi v Jugoslaviji niso dovolj cenjeni. Slovenija pa je, tudi zaradi vedno hujše gospodarske krize v državi, zahtevala nadzor nad sredstvi za manj razvite. Privilegije in dejavnosti oficirjev jugoslovanske armade je začela objavljati Mladina, zvezna jugoslovanska oblast pa je to razumela kot napad Slovenije na socialistično Jugoslavijo in grozila, da bo z izrednimi razmerami vzpostavila red v Sloveniji. Leta 1988 so zaradi takšnih objav priprli novinarje (JBTZ). Vse bolj so se, ne le v političnih organih, predvsem v jugoslovanskih medijih, stopnjevala tudi medsebojna obtoževanja.

Dokumentarni film tako razkriva, kako se je medijska vojna, žal, postopoma prelevila v pravo vojno, ki pa je imela leta 1991 močen medijski in propagandni predznak.

Vojna za Slovenijo
Ob 18.35 sledi na TV SLO 2 dokumentarni film Jožeta Možine Vojna za Slovenijo, v katerem so uporabljeni številni dokumentarni posnetki snemalcev Televizije Slovenija in amaterskih snemalcev, ki so pogosto tvegali življenja, da so posneli zgodovinsko dogajanje leta 1991.

Samostojnost je bila sen številnih rodov Slovencev, ki so morali tisočletje in več prenašati tujo oblast oz. tujo vojsko na svojih tleh. Decembra 1990 so zato na plebiscitu skoraj 90-odstotno podprli slovensko neodvisnost. Da bi zatrli pravkar razglašeno samostojnost, so 26. junija 1991 tanki jugoslovanske armade zapustili vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. A kljub premoči v oborožitvi je jugoslovanska armada v bliskoviti obrambni vojni slovenske Teritorialne obrambe in milice klonila. V noči s 25. na 26. oktober 1991 se je še zadnji jugoslovanski vojak umaknil iz koprskega pristanišča.

Dokumentarni film tako prikazuje vojno na slovenskih tleh, ki je bila še kako resnična, a kratka, ker je bila Slovenija dobro pripravljena na obrambo in je s tem presenetila arogantno jugoslovansko oblast. Prvi temelj graditve slovenske vojske je bil narejen že z razorožitvijo Teritorialne obrambe s strani jugoslovanske armade, in sicer po zmagi Demosa, ko je Slovenija v tajnosti gradila lastno oboroženo silo.