Kranjski kriminalisti nadaljujejo preiskavo primera smrti dveletne deklice z Jesenic. Umrla naj bi zaradi poškodb, ki naj bi jih prizadejal partner njene matere. Oba ostajata v pridržanju, policija pa sicer preiskuje navedbe, da so deklico mučili dlje časa.

Kakšen je psihološki profil ljudi, ki so sposobni mučiti tudi malčke? Vodja programa društva, specializiranega za ženske in otroke, ki doživljajo nasilje, SOS telefon Špela Veselič pravi, da je zelo težko govoriti o posebnih psiholoških profilih: "Največkrat gre za ljudi, ki niso sposobni spoštljivega odnosa do soljudi, ki so prepričani, da si jih lahko podrejajo. Otroci kot šibka ranljiva skupina so idealni, da jim to počnejo," pravi in dodaja, da izobrazba pri tem ne igra vloge, kdo je bolj ali manj nasilen. Raziskave so pokazale, da manj izobraženi večkrat uporabljajo fizično nasilje, bolj izobraženi pa uporabljajo bolj prefinjene metode psihičnega izsiljevanja in manipuliranja.

Veseličeva pravi, da gre nedvomno za enega bolj drastičnih primerov, saj le redko zasledimo tako brutalno nasilje nad otroki. Število primerov nasilja nad otroki v Sloveniji se lahko po njenih besedah lahko samo domneva. Vendar so slovenske raziskave razkrile, da je vsaka četrta ženska žrtev nasilja v partnerskem odnosu. To je eden največjih dejavnikov za tveganje nasilja nad otroki.

"Naš zakon o preprečevanju nasilja v družini jasno navaja, da je otrok žrtev nasilja, če je že priča nasilju. Zato lahko govorimo, da je nasilja veliko. Po podatkih Sveta Evrope je vsak peti otrok žrtev spolne zlorabe. Od 80 do 90 odstotkov povzročiteljev spolne zlorabe je znotraj ožje ali širše družinske skupnosti. Konkretnih podatkov za Slovenijo sicer nimamo, kar je zelo slabo, saj brez tega težko načrtuješ ukrepe," poudarja.

Telesno kaznovanje otrok še ni prepovedano
Veliko težav povzroča tudi to, da v Sloveniji še vedno nismo sposobni nasilju nad otroki reči ne, da je to nekaj nesprejemljivega, pravi. Kot primer navaja umik prepovedi telesnega kaznovanja otrok iz predloga novega družinskega zakonika. Prejšnji družinski zakonik, ki je bil zavrnjen na referendumu, je prepovedal telesno kaznovanje otrok, zdaj naj bi sicer to področje urejal zakon o preprečevanju nasilja v družini.

"Država v nobenem primeru ne preprečuje nasilja nad otroki in potem se v takšnih drastičnih primerih sprašujemo, kako se to lahko zgodi. Dejstvo je, da je naša družba preveč strpna do nasilja. Ozavestimo se šele ob takšnih ekscesih, kot se je zgodil na Jesenicah. Vendar bomo to čez teden dni pozabili in živeli naprej," pravi vodja programa pomoči ženskam in otrokom žrtvam nasilja in opozarja, da je še vedno preveč razprav o tem, ali je nasilje nad otroki sprejemljiva oblika discipliniranja otrok, oz. so skupine, ki to zagovarjajo, še vedno preveč močne. "V zadnjih letih smo sicer manj strpni do nasilja nad otroki, vendar še vedno ne razumemo, da pri nasilju ni srednje poti," dodaja.

Poleg tega se s primeri nasilja nad otroki po njenem mnenju ukvarja preveč razdrobljeno, saj se nevladne organizacije, centri za socialno delo in policija s tem primeri ukvarjajo vsak po svoje.

"Naša sistemska težava je, da ne znamo prepoznati znakov, da se z otrokom nekaj dogaja. Teh znakov ne znajo prepoznati tudi v izobraževalnem sistemu. Označijo ga kot problematičnega in ne raziskujejo vzrokov, zakaj naj bi bil problematičen, zakaj se nasilno vede do svojih sovrstnikov. Mlajši otroci v vrtcu pa ne poiščejo z očmi stika z drugimi ljudmi oz. se zapirajo vase, v svoj kotiček in se ne igrajo z drugimi otroki. Temu posvečamo premalo pozornosti. V omenjenem primeru tudi noben sosed ni nič slišal in nič prijavil. V tem primeru se lahko vprašamo, kaj smo storili, da bi lahko pristojne službe opazile nasilje," se sprašuje Veseličeva, saj bi najbrž tudi sosedje morali zaznati tako očitno nasilje nad malčkom.

Največ družinskega nasilja v Pomurju
Med vsemi slovenskimi pristojnimi institucijami, ki preprečujejo družinsko nasilje, je po njenih besedah najbolj napredovala policija. Glede na policijsko letno poročilo je lani obravnavala 148 prekrškov z znaki družinskega nasilja v Sloveniji na 100.00 prebivalcev. Nadpovprečno jih je bilo v Pomurju, najmanj pa na Gorenjskem.

Veseličeva ob tem opozarja, da se pri kaznovanju storilcev družinskega nasilja prevečkrat odgovornost prenaša tudi na žrtev, ki je najbolj ranljiva v postopku. Zadeve zato velikokrat padejo na tožilstvu, ker se žrtev odloči, da ne bo pričala proti storilcu. Čeprav bi lahko dali večjo pozornost na druge obstoječe dokaze. "Vem za nekaj konkretnih primerov spolne zlorabe, kjer mora žrtev v sistemu desetkrat ponavljati zgodbo, kaj mu je počel povzročitelj spolnega nasilja. Si lahko predstavljate desetletnega otroka, ki mora vsem po vrsti razlagati, kaj je moral početi?" še razlaga Veseličeva.