Poslanci DZ-ja so s 47 glasovi za in 25 proti sprejeli zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode, SD-ja in Levice, proti pa so glasovali v SDS-u in NSi-ju.

Kot je na začetku povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, interventni zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, ki bodo odločilno vplivali na organizacijo zdravstvenega sistema. Interventni zakon primarno prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka, je pojasnila.

Zakon prinaša tudi ukrepe na področju zmanjšanja posledic absentizma, ki vplivajo na zagotavljanje stabilnost delovanja zdravstvene blagajne. Tako zakon znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, hkrati pa omejuje višino bolniških nadomestil na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.

Med ukrepi je ministrica poudarila še olajšanje pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine z odpravo administrativnih omejitev, pa tudi podaljšanje ukrepa dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zakon določa tudi dodatke za "aktivnejše" ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje. Prav tako naslavlja ukrepanje v posebnih razmerah v zdravstveni dejavnosti, je dodala.

Sprejetih več dopolnil

Predlog zakona je v ponedeljek obravnaval odbor za zdravstvo, ki je sprejel številna koalicijska dopolnila. Tudi pred tokratno obravnavo zakona so koalicijski poslanci vložili nekaj dopolnil, ki jih je DZ sprejel. Tokrat gre večinoma za nomotehnične popravke, ki sledijo usmeritvam zakonodajnopravne službe. Spet so spremenili ime zakona. Tako se zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin po novem imenuje zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.

Dopolnila, ki pa jih DZ ni sprejel, so ločeno vložili tudi poslanci SDS-a in NSi-ja. Med drugim so spet predlagali črtanje člena, ki ponovno podaljšuje izplačevanje bolniških nadomestil v breme delodajalcev.

Zakon po besedah poslancev Svobode in Levice prinaša številne dobre rešitve. Po oceni Svobode pravilno odmerjeni ukrepi, ki kličejo po njihovi čimprejšnji vpeljavi, opravičujejo parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. V Levici pa so med drugim poudarili 49. člen, po katerem bo moralo izdano soglasje za popoldansko delo zdravstvenih delavcev nujno spremljati tudi obrazloženo mnenje vodje oddelka.

Sorodna novica Zdravstvena ministrica miri duhove: Programe bodo širili, ukinjanja ne bo

Nesoglasje med SD-jem in Levico

Da zakon prinaša precej dobrih in nujnih rešitev, so poudarili tudi v SD-ju, a so bili do njega vseeno precej kritični. Rešitve v predlogu zakona so parcialne, ukrepi na področju bolniških odsotnosti pa so bili pripravljeni brez socialnega dialoga. Na kritike SD-ja se je odzvala poslanka Levice Nataša Sukič. V Levici po njenih besedah ne razumejo SD-ja in "njihovega držanja 'štange' raznim lobijem, lobističnim interesom, ki zagotovo niso v korist javnemu zdravstvenemu sistemu in javnemu interesu".

Da ne bo "prisilnega dela"

Eno od sprejetih koalicijskih dopolnil spreminja 45. člen zakona, ki je zmotil številne delavce v zdravstvu, ki jih je skrbelo, da bo uvedeno prisilno delo. Po spremembi člen zdaj ne govori več o izrednih ukrepih v primeru pomanjkanja kadra, pač pa zgolj ob izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah. Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je izrazila prepričanje, da bi v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznost, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, morali veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih, in opozorila, da določilo zdravstvene delavce postavlja v neenak položaj z drugimi državljani Slovenije.

Sorodna novica Tatjana Mlakar (ZZZS): Premalo časa za informacijsko pripravo na nov zdravstveni prispevek

Nov obvezen prispevek

Zakon ob tem ureja tudi uvedbo zdravstvenega prispevka, ki ga bo zbiral ZZZS in ki bo z novim letom nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar je opozorila, da zaradi poznega sprejemanja zakona vse spremembe še vedno niso znane, kar otežuje predvsem pripravo informacijske podpore. Generalna direktorica ZZZS-ja se je pridružila številnim deležnikom v zdravstvu, ki opozarjajo, da sprejemanje zakonodaje v naglici, predvsem pa brez socialnega dialoga, zdravstvu ne koristi, je poročal Radio Slovenija.

Ministrica upa, da veta ne bodo vložili

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v izjavi za medije ob robu seje izrazila upanje, da na zakon ne bo vložen veto in da bo sprejet še letos, saj v nasprotnem primeru ne bodo mogli začeti pobirati obveznega zdravstvenega prispevka, s čimer bi bila po njenih besedah ogrožena stabilnost zdravstvenega sistema. Z naglico je pojasnila tudi časovnico oziroma krajšo javno razpravo: nekatere ukrepe je pač treba sprejeti do 1. januarja 2024.

Za prihodnje zakone, ki jih pripravljajo, pa upa, da jih bodo lahko sprejemali po rednem postopku. Tudi za interventni zakon, ki ga sprejemajo danes, so od deležnikov dobili koristne predloge, ki so jim pomagali izboljšati zakon. "Sama si želim socialnega dialoga in vključevanja vseh deležnikov v pripravo zakona," je zagotovila.

Na kritike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da se zakon sprejema prepozno, pa odgovarja, da so imeli v ZZZS-ju dovolj časa, da se pripravijo nanj.

Poslanska razprava

Da je bil predlog zakona pripravljen brez iskanja kompromisov med deležniki, ki ga bodo izvajali, nato pa v parlamentarni postopek vložen z zlorabo poslovniških določil glede nujnosti postopka, je v razpravi v DZ-ju opozorila tudi poslanka Karmen Furman (SDS). Zakon je po oceni SDS-a pokazal, da vlada ne zna urediti kaosa, ki vlada v zdravstvu.

Sorodna novica Zdravniške organizacije še vedno moti 45. člen, ki omogoča uvedbo ukrepov v izrednih razmerah

Karmen Furman je spomnila na številna koalicijska dopolnila, ki jih je v ponedeljek sprejel odbor DZ-ja za zdravstvo in ki "so praktično spremenila dve tretjini njegove vsebine, vključno z naslovom zakona". "A na konkretno vprašanje ministrici, s katerimi ukrepi iz zakonske vsebine bodo ljudje dejansko hitreje in lažje prišli do zdravnika, odgovora vse do danes nismo dobili, ste pa dali veliko drznih obljub in postavljenih časovnic, a prav vse so se do danes klavrno končale," je bila kritična.

Da je zakon nastajal brez socialnega dialoga, so opozorili tudi v NSi-ju, pri katerem po besedah poslanke Ive Dimic menijo tudi, da v državni trenutno ni izrednih razmer, ki bi upravičevale sprejemanje tako kompleksnega zakona po nujnem postopku. Ob tem pa so razmere v zdravstvu skrb vzbujajoče, zato so v NSi-ju pričakovali rešitve, ki bi v prvi vrsti reševale dolge čakalne dobe. Kritični so tudi do z zakonom predvidenega krčenja sredstev za prepotrebne naložbe v zdravstveni sistem, je opozorila. Ker zakon bolnika ne postavlja v središče, ga v NSi-ju ne bodo podprli, je napovedala Iva Dimic.

SD: Zakon si zasluži slabo zadostno oceno

"Če bi ta zakonski predlog ocenjevali s šolskimi ocenami, bi verjetno prejel slabo zadostno oceno," po besedah poslanke Bojane Muršič menijo v SD-ju. Čeprav predlog zakona vsebuje precej nujnih in dobrih rešitev, njihovo sprejemanje tik pred koncem leta po nujnem postopku ne daje vtisa pretirane resnosti. Rešitve v predlogu zakona so parcialne, pripravljavci zakona pa niso našli možnosti, da bi vanj vključili spodbude na kritičnih področjih duševnega zdravja, je dodala.

Še posebej kritični so v SD-ju do predvidenih ukrepov na področju bolniških odsotnosti, ki da so bile pripravljene brez javne razprave in dialoga, je opozorila. Veseli pa jo, da jim je uspelo partnerje prepričati, da se odrečejo posegu v način določanja višine bolniških nadomestil. SD je sprva napovedal, da zakonu ne bo nasprotoval in da se bo o podpori odločal po razpravi. Na koncu so zakon podprli.

V Svobodi in Levici pravijo, da zakon prinaša številne dobre ukrepe

Nasprotno pa Nataša Sukič (Levica) meni, da je predlog interventnega zakona eden najboljših zakonov, kar jih je kot poslanka DZ-ja dobila na klop. V njem so številne odlične rešitve, med njimi tudi take, ki pomenijo tektonske premike, je ocenila. Poudarila je 8. člen zakona, po katerem se bodo v sistem zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva morali vključiti vsi zdravniki. Zakon spreminja tudi metodo nagrajevanja ekip družinske medicine, ki bodo nagrajene ne le glede na opredeljene paciente, ampak tudi glede na opravljene storitve, je dejala.

Za zgodovinski premik je podarila 49. člen zakona, po katerem bo moralo izdano soglasje za popoldansko delo zdravstvenih delavcev nujno spremljati tudi obrazloženo mnenje vodje oddelka. Hkrati se odstopa od po oceni Nataše Sukič nesmotrne določbe, da se, če o soglasju ni odločeno v 30 dneh, avtomatsko šteje, da je bilo to podano. "To je prvi korak k temu, da bomo stopili na prste tako imenovanemu dvoživkarstvu," je poudarila in napovedala, da bodo v Levici predlog zakona podprli.

Da predlog zakona vključuje številne dobre, pravilno odmerjene ukrepe, ki kličejo po njihovi čimprejšnji vpeljavi, kar opravičuje parlamentarno obravnavo po nujnem postopku, menijo v Svobodi, je povedala poslanka Tamara Kozlovič. Predlog zakona pa nikakor ne znižuje sredstev za naložbe v zdravstvu, kar mu želi marsikdo podtakniti, je opomnila. "Ne drži, da so njegovi pripravljavci preslišali pripombe deležnikov. Že veliko amandmajev, ki jih je s podporo koalicijskih poslank in poslancev potrdil odbor za zdravstvo, govori o nasprotnem," je poudarila in navedla za številne deležnike problematični 45. člen, ki so ga na odboru za zdravstvo spremenili.

Ker da veliko ukrepov zakona pacienta postavlja v središče in naslavlja izziv dostopnosti do zdravstvenih storitev, se v Svobodi sprašujejo, ali vsi berejo isti predlog zakona. "Ali nekateri besedilo enostavno berejo selektivno, ker si načrtno želijo načeti zaupanje v javno zdravstvo ali zaupanje v to koalicijo ali morda kar v Svobodo," je poudarila.

DZ potrdil zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank

DZ je soglasno potrdil novelo zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Z njo se v slovenski pravni red prenašajo spremembe evropske direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje posojilnih institucij in investicijskih podjetij.

S predlogom novele se prenašajo zadnje spremembe evropske direktive o reševanju bank. Z njo je za bančni sektor določeno, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), ki jo v posamezni banki določi pristojni organ. Za sistemsko pomembne banke jo določi Evropska centralna banka v sodelovanju z nacionalno centralno banko, za ostale banke pa nacionalna centralna banka.

"Namen te zahteve je, da se vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja. V skladu z načelom bančne unije sredstva za kritje izgub najprej prispevajo delničarji in podrejeni upniki banke in ne več davkoplačevalci. Morebitna dodatna sredstva pa se zagotovijo iz enotnega evropskega sklada za reševanje bank," je povzela državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.

Sorodna novica Poslanci potrdili zakon o obnovi, uvedbo novega davka in preoblikovanje Vzajemne

Sprememba direktive se nanaša še na določitev pravil za oblikovanje in uporabo zahteve MREL na ravni podrejenih družb v bančnih skupinah, spreminja se pravni okvir za reševanje bank z vključitvijo posebne obravnave posrednega vpisa instrumentov, predlog pa odpravlja še pomanjkljivosti prejšnjega prenosa direktive. "Sprememba, ki se nanaša na globalno sistemsko pomembne banke, ne bo imela pomembnejšega vpliva na slovenski bančni sektor," je še dodala.

Predlog so v predstavitvi stališč poslanskih skupin podprle tako koalicijske kot opozicijske. "Če kdo ve, koliko davkoplačevalskega denarja smo v preteklosti namenili za banke, vesta ta državni zbor in ta država," je spomnil Jernej Vrtovec iz NSi-ja. "Izkušnje dokapitalizacije bančnega sektorja izpred desetih let nas učijo, da je smotrno zagotoviti zadostna sredstva za primer, da gre banka v postopek reševanja," je dodala Andreja Živic (Svoboda).

Sprejeta novela gradbenega zakona

DZ je danes z 48 glasovi za in 27 proti potrdil novelo gradbenega zakona. Ta širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja, in spreminja uvedbo sistema eGraditev tako, da bo ta uvedena postopno in dokončno do januarja 2026.

Novela znižuje izobrazbeno strukturo kot pogoj za pridobitev statusa gradbenega inšpektorja. Za imenovanje bo po novem dovoljena nižja stopnja izobrazbe (prva bolonjska stopnja) ob dodatnem pogoju štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov. "S to spremembo bomo omogočili večji nabor potencialnih novih gradbenih inšpektorjev in učinkovitejšo delitev znotraj same inšpekcije," je pojasnil minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Kot je orisal v razpravi v DZ-ju, je število gradbenih inšpektorjev v desetih letih padlo s 77 na 62, povprečna starost inšpektorja je 55 let, pri čemer bo v naslednjih dveh, treh letih pogoje za upokojitev izpolnila tretjina inšpektorjev. Zanimanje za ta poklic je zaradi odgovornosti in nizkega plačila v primerjavi z gospodarstvom zelo nizko, je dodal.

"Na gradbeni in geodetski inšpekciji je 8146 zadev nerešenih, torej 136 zadev na inšpektorja. Neobdelanih prijav je 7238, povprečen čas za odprtje zadeve je 303 dni, za rešitev pa 659 dni. Sklep o dovolitvi izvršbe je izdan v 4247 primerih, letno se odstrani od nič do pet objektov, v povprečju pa je na leto zaključenih 3600 zadev. Najbrž te prve številke povedo, da je stanje katastrofalno," je še navedel.

Novela spreminja tudi e-poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja (eGraditev). Sistem bi moral po veljavnem zakonu zaživeti z letom 2024, po novi rešitvi pa se ga bodo uvedli postopoma po upravnih organih do 5. januarja 2026. Kot prva je za uvedbo sistema eGraditev marca 2024 predvidena Upravna enota Postojna, ki ji bodo sledile druge upravne enote. Kot zadnja je predvidena uvedba v osrednjeslovenski regiji in na ministrstvu.

Z zamikom datuma vzpostavitve eGraditve se premika tudi sprememba načina plačila komunalnega prispevka iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja na fazo prijave začetka gradnje, obveznost prijavljanja gradnje stavbe, ki je enostavni objekt, in vzpostavitev gradbene parcele.

V SDS-u so predlagali, da bi zamik skrajšali na do začetka leta 2025, a DZ tega predloga ni podprl. Sledil je pojasnilu novega ministra, ki je povedal, da za ta projekt ni bilo niti ljudi niti denarja. "Dobra stvar je, da se odpravljajo napake, ki so se pokazale v testni fazi, ki je zaključena," je ocenil in dodal, da ima postopno uvajanje določene prednosti: "Če bi se izkazalo, da je ta začetni del malo bolj obetaven, bomo lahko skrajševali ostale roke."

Za boljši položaj delovnih invalidov in ovdovelih

DZ je sprejel vladno pokojninsko novelo, ki izboljšuje položaj delovnih invalidov in vdov oz. vdovcev. Med drugim vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine. Za novelo je glasovalo 54 poslancev, proti pa ni bil nihče.

Zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo vpeljuje novela, je namenjena vdovam in vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Po noveli bo zagotovljena vdovska pokojnina enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 700 evrov.

Po noveli se vdovam oz. vdovcem, ki izpolnjujejo pogoje, zagotavlja pokojnina v znesku seštevka lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, a največ do višine zagotovljene pokojnine. S tem naj bi preprečili primere, ko bi vdova ali vdovec prejemal višji znesek, kot sta ga imela prej oba partnerja skupaj.

Druga sprememba, ki jo prinaša novela, je pri izračunu pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Po prejšnji ureditvi se je zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upoštevala plača oz. zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci na slabšem.

Po noveli pa se jim bo pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za polni delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.

Novela ne nazadnje vzpostavlja pravno podlago za minimalno potrebno sistemsko proračunsko financiranje vzdrževanja in posodabljanja mikrosimulacijskih modelov, ki jih pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Koalicijske poslanske skupine so v predstavitvah stališč pozdravile novosti v noveli. Z njo se bo skupaj z nekaterimi drugimi ukrepi zmanjšalo tveganje za socialno izključenost in revščino upokojencev, so menili v Levici. Po prepričanju Svobode bo izkazan večji interes za podaljševanje delovne aktivnosti delovno zmožnih invalidov. Po mnenju SD-ja pa se bo zaradi uvedbe zagotovljene vdovske pokojnine okrepila socialna varnost predvsem starejših samskih žensk, ki so statistično najbolj izpostavljene tveganju revščine. Noveli so bili naklonjeni tudi v opozicijskem NSi-ju.

Precej kritičnih besed pa so vladi kot predlagateljici namenili v SDS-u. Novela po njihovi oceni namreč sicer res rešuje najnižje vdovske pokojnine, toda številni drugi revni upokojenci, denimo prejemniki kmečkih pokojnin, ostajajo spregledani.

Novela o kolektivnih tožbah

DZ je s 54 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o kolektivnih tožbah. Z njo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva in širi področje uporabe zakona na področju prava varstva pravic potrošnikov.

Z novelo se dopolnjujejo pravila veljavnega zakona z namenom prenosa evropske direktive. Kot je na seji pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi, veljavni zakon zagotavlja možnost kolektivnega uveljavljanja zahtevkov v primerih določenih množičnih oškodovanj, med drugim tudi na področju prava varstva potrošnikov, ki pa se zaradi prenosa direktive na področju prava varstva potrošnikov spreminja oziroma nadgrajuje.

V noveli se tako širi področje uporabe zakona na področju prava varstva pravic potrošnikov, tako se uporaba zakona v celoti vključuje v področje varstva potrošnikov. Druga pomembna rešitev je po besedah državne sekretarke nadgradnja ureditve procesnega upravičenja za vložitev kolektivne tožbe s področja varstva potrošnikov. S tem bo skladno z zahtevami direktive olajšan postopek, po katerem bodo organizacije, ki so jih druge države članice EU-ja uvrstile na seznam reprezentativnih oseb, vlagale kolektivne tožbe pri nas in tudi obratno. Ureja se tudi poseben postopek za uvrstitev naših potrošniških organizacij za uvrstitev na seznam, s čimer bo olajšano izkazovanja upravičenosti za vlaganje takšnih tožb v tujini.

Kot je še pojasnila Jelen Kosijeva, se dopolnjujejo tudi kriteriji za presojo reprezentativnosti upravičenih oseb za vlaganje kolektivnih tožb. Med njimi je obstoj neodvisnosti in to, da oseba ni pod vplivom oseb, ki imajo ekonomski interes za vložitev morebitne kolektivne tožbe. Prav tako se nadgrajujejo pravila, ki urejajo financiranje kolektivne tožbe. Na novo je določena opredelitev tega pojma, dopolnjujejo se pravila glede presoje dopustnosti financiranja, določa se enaka presoja razumnosti premije in pogojev za vse financerje, je še dodala državna sekretarka.

Kot je pred glasovanjem napovedala poslanka Svobode Andreja Živic, bomo s prenosom direktive izpolnili zaveze do EU-ja, hkrati pa sprejeli ureditev, ki bo omogočila širšo uporabo zakona o kolektivnih tožbah na področju prava varstva pravic potrošnikov. Po mnenju Damijana Zrima (SD) pa bo novela olajšala dostop do sodnega varstva ter oškodovancem omogočila pridobitev odškodnine v primerih množičnega oškodovanja.
Podporo predlogu so pred glasovanjem napovedali tudi v NSi-ju, kjer pa se jim zdi po besedah Vide Čadonič Špelič smiselno, da bi v zakon dodali tudi področje odškodninske odgovornosti nosilcev oblasti. Da predlogu ne bodo nasprotovali, saj gre zgolj za manjše uskladitev s pravom EU-ja, pa je v imenu poslanske skupine SDS-a napovedal Zoran Mojškerc.