Po ogorčenju različnih deležnikov in nekaterih očitkih, da 45. člen uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev, saj da je napisan tako, da bi bilo mogoče ukrepe razglasiti tudi ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev, s katerim se zdravstveni sistem spoprijema že sicer, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel že pred časom napovedala, da bodo člen preoblikovali.

Ta del predloga zakona po koalicijskem dopolnilu zdaj govori o ukrepih v izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah – in torej ne več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je prepričana, da bi v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznosti, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, morali veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih.

"Če povem skrajni primer – nismo slišali, da bi gradbena podjetja imela take vrste obvezo, ko so se poleti zgodile katastrofalne poplave v Sloveniji," je ponazorila in dodala, da gre za neenakost zdravstvenih delavcev z drugimi državljani Slovenije.

Prek koalicijskih dopolnil je odbor v ponedeljek zvečer predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva precej spremenil tudi v nekaterih drugih točkah, med drugim je spremenil tudi ime zakona – v predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.

Sprejemanje zakona brez socialnega dialoga

Predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Miha Lukač je poudaril, da je edini del zakona, ki bi moral biti nujno sprejet, del glede uvajanja obveznega zdravstvenega prispevka. Bliža se namreč 1. januar 2024, ko se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek. "Vse preostalo pa bi moralo biti stvar socialnega dialoga, ki ga ni bilo," je bil kritičen.

Lukača veseli, da so poslanci v ponedeljek prek sprejetih dopolnil umaknili člen zakona, ki bi uvedel prepoved prenosa in preoblikovanja koncesij. V predlogu pa pogrešajo ukrepe, ki bi za paciente izboljšali dostop do obravnav.

Na ministrstvu za zdravje sicer v poznejši fazi načrtujejo širitev ekip družinske medicine, kjer bi po novem delala diplomirana medicinska sestra v polnem in ne več polovičnem obsegu. A Lukač ob tem opozarja, da bi bilo treba najprej na diplomirane medicinske sestre prenesti nekatere kompetence, prav tako bi zaradi tega ukrepa po ocenah potrebovali približno 500 dodatnih medicinskih sester. Te bi v veliki meri verjetno prišle iz bolnišnic, kar pa bi bilo slabo za sekundarno raven zdravstva, je opozoril.

Koordinacija zdravniških organizacij združuje Zdravniško zbornico Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.