Amnesty International Slovenije, Društvo Humanitas, Inštitut za afriške študije in Slovenska filantropija organizirajo dogodek Dobrodošli v Evropo, s katerim želijo opozoriti na kršenje človekovih pravic ljudi, ki čez Sredozemsko morje bežijo v Evropo. Kot poroča AI, je lani med prečkanjem Sredomskega morja umrlo najmanj 1500 ljudi.

"Glavna težava je, da potujejo v starih, prenatrpanih ladjah. Običajno je tudi tako, da z barko upravlja kar nekdo od potnikov. Pogosto so to ljudje, ki tega niso vešči. Pogosto jim tudi primanjkuje hrane, tam so tudi družine z majhnimi otroci. Razmere so zelo slabe, pogosto pa se dogaja, da ko naletijo na kakšno ladjo, jim ta ne ponudi pomoči," pravi Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.

Številni umrejo zaradi dehidracije ali pa utonejo. Evropske države si zaradi muk migrantov ne delajo pretiranih skrbi. Italija je tako aprila z Libijo podpisala nov sporazum o nadzoru migracij. Sporazum omogoča, da ljudi, ki jih prestrežejo na morju, vrnejo v Libijo, kljub številnim dokazom o tamkajšnjih zlorabah migrantov, beguncev in prosilcev za azil.

"Begunce, ki jih na morju prestrežejo, pogosto potem kar takoj vrnejo v Libijo in ne preverjajo razlogov, ali so preganjani in ali bi potrebovali neko zaščito. Gre za evidentno kršitev begunskega prava," pojasnjuje Zlatar. "Gre za to, da ko pridejo v stik z organi neke države, bi ti organi morali najprej preveriti, ali potrebujejo mednarodno zaščito. Bilo bi edino pravično, če bi jih obravnavali na ta način," dodaja Zlatar.

Neustrezen odnos držav do prosilcev za azil
A tudi takrat, ko beguncem in migrantom uspe prispeti do Evrope, se njihove težave ne končajo. "Oblasti jih zaprejo v zaprte policijske centre za tujce. Velja načelo, da bi vsakemu, ki pravi, da je v matični državi preganjan zaradi enega od razlogov po ženevski konvenciji, se pravi, zaradi rase, vere, politične pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini, oblasti morale omogočiti vstop v azilni postopek. Pogosto pa se dogaja, da so ti postopki zelo strogi zaradi različnih proceduralnih zadev," pravi Zlatar.

Tudi Slovenija se je odločila otežiti azilni postopek. Med drugim je v imenu varčevanja odpravila brazplačno pravno pomoč za begunce na prvi stopnji, ki je tudi najpomembnejša. S tem bo država po predvidevanjih ministrstva za notranje zadeve prihranila 56.000 evrov. "Slovenija velja za državo, ki tudi, evropsko gledano, podeli zelo malo statusov beguncev. V zadnjih letih se je to nekoliko izboljšalo, a vendarle je Slovenija doslej podelila le 250 teh statusov," je še dejal Zlatar.

A tudi s statusom se ti ljudje zelo težko vključijo v družbo, je opozoril Zlatar in dodal: "Zaposlovalci se zelo težko odločijo, da zaposlijo nekega priseljenca, še posebej, če prihaja iz afriških ali azijskih držav."

Dogodek se bo začel ob 16. uri, ko bodo začeli izdelovati papirnate ladjice, uro pozneje pa jih bodo v znak solidarnosti spustili po reki Gradaščici v Trnovem. Ob 18.00 bo v bližnji Galeriji Diwan brezplačen ogled dokumentarnega filma Zaprto morje, ki se ukvarja z zgodbami migrantov na njihovi poti, na ogled pa bo tudi fotografska razstava Mateja Povšeta iz begunskih taborišč v Tuniziji. Po projekciji bo za pogovor na voljo Faisal Warsame, ki je tudi sam prepotoval Sredozemsko morje, zdaj pa živi v Sloveniji.