Slovenija je obe državi že pred leti uradno obvestila, da zahteva svojo vključitev v vse pogovore, ki bi zadevali slovenske interese, še posebej ob dejstvu, da razmejitev med Slovenijo in Hrvaško še ni dogovorjena.

Od Italije naj bi naši predstavniki tudi dobili zagotovila, da z državami ne bo sklepala dogovorov, ki bi bili v škodo Sloveniji.

Kot so še pojasnili na zunanjem ministrstvu, je bil epikontinentalni pas v Jadranskem morju razdeljen leta 1968 s sporazumom med nekdanjim SFRJ-jem in Italijo, po razpadu Jugoslavije pa je Slovenija uveljavila svoje nasledstvo v sporazumu, ki ji ga je Italija tudi priznala.

Slovenija je obe strani že pred časom uradno obvestila, da želi sodelovati v vseh pogovorih, ki bi kakor koli zadevali slovenske interese. MZZ je pretekle dni opravil več pogovorov s predstavniki obeh držav in znova poudaril zahtevo po polnopravni vključitvi Slovenije v vse morebitne dogovore o razmejitvi v Jadranskem morju. V zvezi s tem je zunanji minister Dimitrij Rupel tudi pisal italijanskemu kolegu Gianfrancu Finniju.

Zagreb: Le tehnične podrobnosti
Hrvaška vlada, ki je 4. avgusta sprejela besedilo dogovora z Italijo o razmejitveni črti epikontinentalnega pasu med Italijo in Hrvaško, trdi, da gre pri dogovarjanju z italijansko vlado zgolj za tehnično določitev podrobnosti sporazuma, ki sta ga sklenila SFRJ in Italija leta 1968. Po prepričanju hrvaške vlade to ne prejudicira reševanja demarkacije in razmejitve med Slovenijo in Hrvaško.

Tudi italijanska stran poudarja, da gre pri dogovarjanju s Hrvaško predvsem za tehnične podrobnosti, ki pa ne zadevajo celotnega epikontinentalnega pasu, ampak samo posamezne točke. Ker so te točke južno od Slovenije, pa po mnenju italijanske strani dogovor nikakor ne bo vplival na potek meje med Slovenijo in Hrvaško.

Pogačnik: Slovenija mora biti udeležena
Strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik je dejal, da je namen dogovora obeh slovenskih sosed o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu resda videti bolj tehnične narave, vendar pa je pomembneje, zakaj ni zraven Slovenije.

Po Pogačnikovem prepričanju bi morala biti Slovenija kot naslednica sporazuma o epikontinentalnem pasu med SFRJ-jem in Italijo iz leta 1968 enakopravno udeležena v pogovorih, ne glede na to, ali gre za tehnične ali vsebinske pogovore.

Pogačnik je še opozoril, da utegne imeti italijansko-hrvaški dogovor vsebinske posledice za pravni interes Slovenije in prejudicirati bočno razmejitev morskih pasov med Slovenijo in Hrvaško.

Kaj je epikontinentalni pas
Epikontinentalni pas obsega morsko dno pod mednarodnimi vodami oziroma zunaj ozemeljskih voda, praviloma lahko do globine, ki še omogoča izkoriščanje naravnih bogastev. Državi, ki ji pripada, daje suverene pravice glede izkoriščanja in raziskovanja morskega dna.

Odzivi strank na dogovore sosed
Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je opozoril, da ni jasno, na katero območje Jadranskega morja se nanaša dogovor med Italijo in Hrvaško. Tanko meni, da je potrebno najprej ugotoviti, za kaj dejansko gre, nato pa se odločiti za ukrepe. Vztrajati je potrebno pri tem, da ima Slovenija prost dostop na odprto morje, je dodal.

Nekdanji minister za promet in poslanec LDS-a Marko Pavliha pa je dejal, da mora biti slovenska stran vključena v vse dogovore o tem vprašanju, vlada pa bi se morala odzvati in protestirati. Po njegovem bi bilo potrebno povabiti na razgovor tako hrvaškega kot tudi italijanskega veleposlanika v Sloveniji.

V SNS-u pa so na zunanjega ministra naslovili vprašanje, zakaj se Slovenija ni vključila v pogajanja o tako pomembni zunanjepolitični temi. Ob tem se tudi sprašujejo, ali je ministrstvo že privolilo v zahteve Hrvaške.