Varuh je namreč v sodelovanju z Domom upokojencev Nova Gorica v tamkajšnji Hiši dobre volje pripravil posvet z naslovom Deinstitucionalizacija – nujen proces za zagotavljanje človekovih pravic. Nanj so vabili tudi ministre za zdravje, delo in za solidarno prihodnost, Valentino Prevolnik Rupel, Luko Mesca in Simona Maljevca. Vsi trije so udeležbo opravičili, kar pri Varuhu obžalujejo, saj so pričakovali pogovor s konkretnimi zavezami.

Svetina je opozoril, da se področje skupnostne skrbi in deinstitucionalizacije sicer največkrat omenja v povezavi z invalidi, za katere obstajajo zakonske rešitve in konvencija o pravicah invalidov, medtem ko starejši nimajo svoje konvencije, zakonodaje, ki bi jih ščitila. Tako bo novi sklic Evropskega parlamenta in Evropsko komisijo pozval, naj države EU-ja vendarle sprejmejo neko pravno obvezujoče stališče, zakonodajo ali usmeritve za zaščito starejših.

Varuh je prepričan, da smo v Sloveniji priča fragmentaciji institucionalnih namestitev, ne resnični deinstitucionalizaciji. "Človek mora imeti možnost samostojno in avtonomno odločati o tem, kako bo preživljal svoje življenje in kje. Tega, da ima vsakdo pravico živeti v skupnosti, pa po moji oceni še nismo ponotranjili," so njegove besede po posvetu navedli v sporočilu za javnost.

Skupnostni program Hiša dobre volje

Direktor Doma upokojencev Nova Gorica Bojan Stante je na posvetu dejal, da je njihov dom že pred leti postavil prvo Hišo dobre volje v Mirnu, trenutno imajo štiri v različnih občinah. Ena pa je zaprta, ker ni bilo interesa, kar je Stante pripisal nepoznavanju programa med ljudmi. Prepričan je, da bi država morala intenzivno in sistematično promovirati tovrstne oblike skupnostnih programov, programov podpore znotraj lokalne skupnosti, saj potrebe zanje so.

"V času, ko imamo to krizo na področju institucionalnega varstva, je pravzaprav priložnost, da začnemo tkati mrežo pomoči, jo gostiti, in to predvsem na nivoju lokalnih skupnosti. Te stvari niso težke, niti niso drage, zato se dostikrat sprašujem, zakaj nam ne uspe tukaj narediti nekega preboja," je dejal Stante. Mnenja je, da bi sprejem v dom upokojencev moral biti končna zgodba za tiste, ki kljub vsem podporam ne zmorejo več živeti doma.

Ljudje naj se s svojimi sredstvi odločijo za vrsto skrbi

Profesor na Fakulteti za socialno delo Vito Flaker, ki je kot eden prvih pred več kot 30 leti pomagal vzpostavljati nekatere deinsitucionalne oblike v praksi, je danes kritično ocenil, da sistem v zadnjih letih postaja režim, ki nam govori, kaj moramo opraviti, čeprav ta za nikogar nima smisla, namesto da bi bil po naši meri.

Zavzel se je za neposredno financiranje, da bi ljudje dobili denar, ki ga lahko nato namenijo tudi za to, da gredo v dom ali pa za to, da jim nekdo pomaga na domu. Sicer pa Flaker meni, da mora skupnost postati ne le kraj izvajanja oskrbe, ampak tudi njen akter.

V nadaljevanju je potekala še okrogla miza o priložnostih in izzivih v praksi, v sklepnem delu pa so oblikovali več priporočil. Ugotavljajo, da je proces deinstitucionalizacije v Sloveniji prepočasen, pomanjkljiv in neučinkovit.

"Nemudoma je treba vzpostaviti dobro delujoče različne individualizirane oblike pomoči socialnih in zdravstvenih storitev, kot so na primer pomoč na domu, oskrbovana stanovanja, dostopna osebna asistenca za vse oblike invalidnosti, močna patronažna služba in druge. Za vse omenjene storitve je treba zagotoviti, da je o njih javnost na ustrezen in pregleden način seznanjena (po načelu vse na enem mestu)," so zapisali.

Varuh priporoča, naj država vzpostavi celovit proces deinstitucionalizacije nediskriminatorno, za vse osebe, ne glede na starost ali katero drugo osebno okoliščino. Opozarjajo namreč, da se marca letos sprejeta strategija za deinstitucionalizacijo žal nanaša le na otroke in odrasle z invalidnostjo, ne pa tudi na starejše.

Varuh prav tako priporoča, da država zagotovi ustrezno dodatno in redno usposabljanje zaposlenih in drugih izvajalcev pomoči v tem sektorju, da se bodo storitve izvajale strokovno in učinkovito. Storitve morajo biti zagotovljene v skladu s prilagojenimi standardi in normativi, delo pa ustrezno ovrednoteno in plačano.

V priporočilih še opozarjajo, da so nujne spremembe zakonodaje in podzakonskih predpisov, ki bodo omogočile dostopen, učinkovit in finančno vzdržen fleksibilen sistem, usmerjen v zagotavljanje ustreznega podpornega okolja ter kakovostno in varno oskrbo, ki izhaja iz človeka in njegovih potreb.