"Slovenski jezik je eden od stebrov našega naroda. Od vsakega od nas je odvisno, ali ga bomo uporabljali v dobrem ali slabem. Pravni jezik je prav tako lahko orodje dobrega ali slabega. Na vse apeliram, da se vsak dan znova zavedamo pomena moči orodja jezika," je poudarila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Poudarila je, da je slovensko pravosodje kljub številnim pritiskom v zadnjih dveh letih ohranilo samostojnost in neodvisnost ter dvignilo stopnjo zaznavanja neodvisnosti pravosodja med državljani.

"Prav neodvisnost, nepristranskost, usposobljenost, predanost, diskretnost, odnos in ugled pa so temeljne vrednote sodniškega in tožilskega poslanstva ter, seveda, poslanstva drugih poklicev v pravosodju," je poudarila ministrica. Spomnila je, da se stanje v pravosodju in vladavina prava v Sloveniji izboljšujeta, kar kažejo mednarodne ocene in primerjave.

Florjančič: Potrebna je ustvarjalna vloga sodnika

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je opozoril na pogoje delovanja sodstva in poudaril predvsem pomen interpretativne vloge sodstva pri uporabi zakonov.

"Sodne odločitve niso in ne smejo biti le usta zakona, temveč je potrebna ustvarjalna vloga vsakega sodnika, ko obravnava konkreten življenjski primer, da lahko pride do pravične odločitve," je poudaril.

Po Florjančičevih besedah sodstvo ne obstaja in deluje samo zase v nekem zaprtem inkubatorju, temveč je njegovo delo vsebinska celota delovanja vseh vpletenih v posamezen sodni primer. Takšen pristop sodišču omogoča sprejetje pravične odločitve, nemalokrat tudi z ustvarjalno razlago uporabljenih zakonov.

Florjančič je opozoril še na pogoje delovanja sodstva, ki niso odvisni samo od sodstva samega. Izpostavil je, da je bilo porabljenega ogromno časa za razpravljanje o organizaciji učinkovitejše mreže sodišč in o prehodu na enovitega prvostopenjskega sodnika, v povezavi s čimer je svoje utemeljene predloge podalo tudi sodstvo, a predlog v povezavi s tem zakonodajno še vedno ni uresničen. Vse resnejšo težavo predstavlja tudi vprašanje sodniških plač, po besedah predsednika Florjančiča pa je nesprejemljivo, da se tega področja ne zmore enkrat za vselej urediti, dostojno in tako, kot pritiče sodniškemu poklicu.

Po njegovem mnenju bi morali vzpostaviti avtonomen sistem sodniških plač, v okviru katerega bi bilo tudi zagotovljeno ustrezno prilagajanje objektivnim družbenoekonomskim, finančnim in drugim podobnim merilom. Le na tak način bi namreč lahko zagotovili dejansko materialno neodvisnost sodnikov, ki je v preteklih treh desetletjih drugi dve veji oblasti nista ustrezno uredili.

Podelili nagrade za delo na področju pravosodja

Na slovesnosti ob dnevu pravosodja so med drugim podelili nagrade za delo na področju pravosodja, in sicer medalje in diplome za življenjsko delo ter diplome za nadpovprečne delovne uspehe. Medaljo za življenjsko delo so med drugim prejeli nekdanji vrhovni sodnik Branko Masleša ter vrhovna državna tožilca Hinko Jenull in Aleš Butala.

Dan pravosodja so začeli zaznamovati leta 2007 na predlog takratnega pravosodnega ministra Lovra Šturma in predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena. Sicer so 4. november kot dan pravosodja izbrali, ker je na ta dan leta 1918 začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, po kateri je uradni jezik na sodiščih postala slovenščina.