Težava, na katero sodstvo že dolgo opozarja, je sedanja mreža sodišč. 44 okrajnih in 11 okrožnih, ki pa so neenakomerno obremenjena. Medtem ko sodniki na nekaterih okrajnih sodiščih čakajo na spise, se na okrožnih večinoma dušijo v obilici zadev. Predsednik sodnega sveta Janez Vlaj zato pravi, da bi bilo treba razmisliti o neki vrsti prvostopenjskih sodišč.

Pri tem ne bi šlo za ukinjanje sodišč, opozarja generalni sekretar na vrhovnem sodišču Janko Marinko, saj bi to lahko imelo hude posledice: "Mreža sodišč v smislu ukinjanja sodišč je zadnji korak, ki bi ga bilo treba narediti, saj bi imel velike posledice na raznih področjih. Od tega, da se ukinja delovno mesto, do tega, da neki kraj izgubi institucijo, kot je sodišče - upam, da jo vseeno štejemo kot pomembno."

Sodniki potrebujejo enakomernejšo obremenitev
Proces bi moral biti postopen - oblikovali bi 11 sodnih okrožij. Ključni cilj posodobitve mreže sodišč je zagotoviti enakomerno obremenitev sodnikov, s tem pa seveda hitrejše reševanje sodnih spisov. Poleg tega bi takšna mreža sodišč zagotovila tudi enotnejšo sodno prakso.

Ob strateški usmeritvi zmanjševanja števila sodnikov se ohranja ali povečuje podpora sodnega osebja. "To se veže na upravljavsko načelo, naj se vsako opravilo izvaja na najnižji možni ravni kompetence. Tisti, ki ima prvi pooblastilo po hierarhiji, da izvede neko opravilo, naj ga izvede. Ne pa, da sodnik dela neka opravila, ki jih zlahka opravi strokovni sodelavec, sodniški pomočnik ali pa celo vpisničarka," je pojasnil Marinko.

V sodstvu razmišljajo tudi o tem, da bi določena opravila, ki jih sodišča opravljajo, skoncentrirali na enem samem sodišču, tako kot je to že z izvršbo na podlagi verodostojne listine ali pa zemljiško knjigo.

Milijoni zaradi počasnosti
Slovenija je sicer do zdaj zaradi sojenja v nerazumnem roku plačala že skoraj 8,6 milijona evrov odškodnin. Pri tem so slovenska sodišča pravico do sojenja v razumnem roku kršila v 3.285 primerih, kažejo podatki državnega pravobranilstva.

Vrhovno sodišče pa je ob današnjem dnevu pravosodja na spletu objavilo tudi zbirko pogosto zastavljenih vprašanj, ki se nanašajo na sodne postopke in sodno upravo, ter odgovore nanje. Vprašanja so razdeljena v pet osnovnih kategorij (kazensko pravo, civilno pravo, upravno pravo, delovno pravo in splošno) ter več podkategorij.

V zbirki je ta trenutek več kot 200 vprašanj z odgovori. Pri tem sistem uporabnikom omogoča tudi posredovanje povratne informacije o ustreznosti odgovorov ter predvideva njihovo sprotno posodabljanje in dopolnjevanje, s čimer naj bi se kakovost informacij še izboljšala.