Spomnimo, da je v koalicijskem sporazumu zapisano, da bo, če bo javnofinančna vzdržnost to dovoljevala, nova vlada izvedla premostitveno rešitev za upokojence z najnižjimi pokojninami (manj kot 500 evrov jih prejema 250.000), in sicer tako, da jim bo v dveh obrokih izplačan poseben solidarnostni dodatek med 100 in 300 evri, kar naj bi javno blagajno stalo od 60 do 70 milijonov evrov.

ZDUS: Padalske akcije delajo krivice
V Zvezi društev upokojencev (ZDUS) se s takšno rešitvijo nikakor ne strinjajo. Kot je za MMC pojasnila njihova predsednica Mateja Kožuh Novak, »padalske akcije, ki niso dobro premišljene, delajo nove krivice, ljudem pa ne pomagajo dosti«. Prepričana je, da so politiki v službi kapitala in da se do generacije, ki je zgradila visoko socialno državo, obnašajo nekorektno.

Bolj zadovoljni so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kamor spada tudi Sindikat upokojencev Slovenije. »Vsaka pomoč upokojencem z najnižjimi pokojninami je dobrodošla,« je za MMC povedal prvi mož ZSSS-ja Dušan Semolič. K temu pa je takoj dodal, da bi bilo treba poiskati sistemsko trajnejšo rešitev: »Ne moremo graditi na socialnih podporah – te so preveč odvisne od dobre ali slabe volje politikov in od časa, ko se dajejo. Žal so volitve le na štiri leta in pred volitvami so politiki radodarni ali vsaj obljubljajo mnogo, zato so prisiljeni vsaj nekaj tega dati takoj po volitvah. Toda ljudje morajo vsa ta štiri leta živeti in preživeti.«

Ekonomist: Od kod bo država vzela denar?
Da dogovor o draginjskem dodatku pomeni kompromis med DeSUS-om in drugimi strankami nove koalicije, je prvi komentar Rada Pezdirja na možni draginjski dodatek. Tako kot Semolič je tudi on prepričan, da rešitev ni dobra, ker ne rešuje dolgoročnih težav pokojninskega sistema. Kot ekonomista ga, kot je poudaril za MMC, zanima predvsem, od kod bo država vzela denar za izplačilo tega dodatka.

ZSSS: Spremeniti zakon tako, da bo stimuliral delodajalce
ZDUS je vsem koalicijskim strankam poslal predloge za rešitev stisk najrevnejših. Menil je, da bi jim morala država oprostiti RTV-naročnino, prevzeti skrb za plačevanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja, postopoma začeti dvigovati minimalne plače, minimalne pokojnine in upravičenost do varstvenega dodatka, zaustaviti padanje razmerja med plačami in pokojninami ipd. »Kot vidite, so naredili po svoje, proti volji upokojencev,« se jezi Kožuh Novakova. Od vlade kljub temu pričakujejo, da jih bo upoštevala kot enakopravne partnerje, »če bo pametna, pa bo naše življenjske izkušnje in modrost uporabila tudi za reševanje drugih vprašanj v slovenski družbi«.

Tudi v ZSSS-ju upajo, da bo nova oblast upoštevala njihove pobude in popravila zdajšnji pokojninski zakon tako, da bo stimuliral delodajalce. Po Semoličevih besedah bi morali ti zaposlovati mlade za nedoločen čas, vrata do služb pa odpreti tudi starejšim od 50 let. »Tako bi postal pokojninski sistem še bolj finančno stabilen in prilagojen demografskim trendom,« trdi prvi sindikalist.

SDS: Poseči v razmerje med plačami in pokojninami
»Naj čim bolj razbremenijo gospodarstvo in namesto na relativni delež za pokojnine merijo na absolutni znesek. Namreč, bolj bodo podjetja investirala, bolj bodo plače rasle - sploh, če se ukine sistem kolektivnih plač in enakih želodcev -, več bo denarja za pokojnine, ob isti prispevni stopnji,« pravi Pezdir. Pri tem dodaja, da ne gre reševati kar vseh počez, saj naj bi imeli nekateri upokojenci tudi premoženje v vrednostnih papirjih in nepremičninah.

SDS rešitev vidi v posegu v razmerje med plačami in pokojninami. Opozarja pa, da imajo tudi »predlogi, ki so šli v smeri, da bi se najnižje pokojnine usklajevale na drugačen način, torej bolj ugodno kot visoke pokojnine, precej negativnih plati«. Kot menijo, naj bi višina pokojnine odražala plačane prispevke v pokojninsko blagajno.

ZDUS: Očitke, da se skrbi le za upokojence, lansira kapital
Sogovornike smo povprašali tudi, kaj bi izpolnitev predloga za draginjski dodatek pomenila za druga socialna vprašanja, ki se tičejo delavcev z najmanjšimi plačami, mladih in brezposelnih, število katerih naj bi se v prihodnjih mesecih močno povečalo.

»Očitke, da skrbi vlada samo za upokojence, lansira kapital,« trdi Kožuh Novakova. »Upokojenska blagajna je velika, splača se narediti vsak napor, da se jo oskubi (sredstva Kada, prodaja Triglava …) oz. da se pričakovanja upokojencev ustavi. Resnica je popolnoma drugačna. Pokojnine so vir novih delovnih mest - domska oskrba, oskrba na domu, patronažne sestre, socialne delavke, prehrambna in turistična industrija, farmacevtska industrija in še kaj.«

Kožuh Novakova svari pred netenjem generacijske vojne
Poleg tega predsednica ZDUS-a pravi, da ima padanje pokojnin lahko za posledico dejstvo, da bodo morali staršem pomagati otroci in bo to tudi njim zmanjševalo dohodke. »Otroci ljudi z nizkimi pokojninami brez dodatnega premoženja so bolj verjetno slabo plačani delavci. Trenutno morajo že več kot polovici upokojencev plačevati domsko oskrbo otroci. Polovica delavcev v zasebnem sektorju ima manjše plače kot 1.000 evrov. Ti bodo tudi najprej pristali med brezposelnimi. To pomeni, da bo naslednja na vrsti za plačevanje domske oskrbe in oskrbe na domu občina (ali pa bo pustila ljudi umreti v mrazu in ob slabi prehrani), za kurjavo in plačevanje položnic pa bo morala poskrbeti država. Ali ne bi rajši preprečili poniževanja ljudi, ki so delali v povprečju 35 let in prav toliko let vplačevali v pokojninsko blagajno?«

»Ob vseh nekorektnih in zavajajočih člankih mladih japijev, ki so se naučili na hitro služiti na račun večine slovenskega prebivalstva, pa obstoja še ena nevarnost: da bodo dejansko zanetili vojno med generacijami. Kako bomo potem živeli?« se še sprašuje Kožuh Novakova.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si