Ponatis prinaša dokumente in del pričevanja, ki jih je Radojčić predložil pred hrvaškim sodiščem v vzporedni aferi, kot je bila na Slovenskem Depala vas. Radojčić je pred sodiščem izdal celotno mrežo svojih sodelavcev nekdanjega KOS-a, ki so delovali pod imenom Labrador in sodelovali v akciji Opera – s katero so za JLA pripravili razvpiti film o tem, kako Hrvaška tihotapi orožje, in načrtovali spremembo sistema na Hrvaškem, a jim je spodletelo.

Nerazčiščene afere bremenijo
Celotno pričevanje Radojčića je dostopno na tej spletni povezavi, Janša pa je v ponatisu Okopov predstavil ključne dele, ki se nanašajo na Slovenijo, saj je po njegovem mnenju Slovenija obremenjena z aferami, ki niso do konca razčiščene.

Ne teorija, ampak praksa zarote
"Cilj je bil olastniniti državo in odstraniti politične tekmece na sofisticiran način," je dejal Janša in zatrdil, da ne gre za nobeno teorijo zarote, ampak "prakso" zarote, ki je zdaj tudi prvič dokumentirana in popolnoma razgaljena.

Radojčić prinesel KOS-ove mikrofilme
Radojčić, ki je bil tudi arhivar v CK-ju Zveze komunistov Hrvaške, je po besedah Janše po razkroju KOS-ove strukture končal v Makedoniji, kjer je prišel v stik s predstavnikom nekega slovenskega podjetja. Kmalu zatem ga je na letališču Branik pričakal vodja obveščevalnega oddelka ministrstva za obrambo Tone Peinkiher in ga nastanil na Rojčevi ulici v Ljubljani.

Filmi so v paradržavni lasti
S sabo je prinesel tudi 120 paketov mikrofilmov KOS-a, ki jih Peinkiher ni izročil ne vladi in ne arhivu ter so v "paradržavni lasti", je dejal Janša. Radojčiću so obljubili slovenski potni list in ureditev statusa v zameno za kompromitirajoče podatke o Janši in ljudeh z vrha politike.

"Si član skupine, ki jo vodi Kučan"
Peinkiher mu je – tako Janša – povedal, da je član skupine, ki jo vodi Kučan. "Ti si specialist za propagandno vojno, naredi načrt," se je glasil ukaz. Večina tega, kar se je zgodilo v Depali vasi, je rezultat tega načrta, ki je ustvarjal vtis, da se vojska vmešava v civilne zadeve. Janša je ponovil, da je bil Mitja Klavora, tedanji vodja kriminalistične policije, glavni operativec te akcije, Drago Kos, Jože Perko in drugi so mu bili podrejeni.
Po besedah Janše pa so pripravljali akcije, v katerih je bilo najmanj deset drastičnih kršitev ustave in zakonov – kar je zdaj tudi dokumentiral v poglavju 9.a. "Klavora je osebno izdelal načrt, v katerem je bilo predvideno, da policijske enote zasedejo državne organe, televizijo, zaprejo meje in vzpostavijo izredno stanje," je dejal Janša in takole povzel zapis Mitje Klavore: "To ni skladno s predpisi, a je izvedljivo, če to odobrita predsednik vlade in države." Janša je ob tem dodal, da je od dokumentov, ki so jim zabrisali sledi, na voljo osnutek, spisan s pisavo Mitje Klavore.

Smolnikar registriran agent
Po Janševi odstranitvi je postalo jasno, da je bil Milan Smolnikar registriran agent kriminalistične policije, in ne navaden civilist, je spomnil Janša in zatrdil, da so bile tudi tedanjemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku "določene stvari prikrite". Čeprav je Drnovšek naročil notranjo revizijo, je tudi ta prikrila številne nezakonitosti, ki so se dogajale na policiji.

Drnovšek je vedel le za del igric
"Do ene meje je tudi Drnovšek zavestno sprejemal te igre, celo sam mi je dvakrat priznal: 'Če ne bi predlagal tvoje razrešitve, bi zamenjali mene.'," je dejal Janša. Namignil mu je tudi, da bo presenečen, kakšno vlogo so pri tem imeli njegovi prijatelji, misleč na krščanske demokrate, s katerimi je bil takrat v koaliciji. Predvsem pa je mislil na takratnega ministra za notranje zadeve Ivana Bizjaka, ki da je o Depali vasi več vedel od samega Drnovška. "Sodelovali so Klavora, Kos, Kučan, ki so vedeli vse, Bizjaka pa so pozvali, ko je bilo treba kaj podpisati. Predsednika vlade se je lagalo, Bizjakova odgovornost ni sporna," je še zatrdil Janša.

S Kučanom so se sestajali, druge obveščali
Iz časovnih okvirov, objavljenih v ponatisu Okopov, je razvidno, da so obveščali predsednika vlade in parlamenta, medtem ko so se s predsednikom države Milanom Kučanom sestajali, je dejal Janša, ki mu niso ušli niti načrti za prikrivanje tega, da je bil Smolnikar tajni policijski sodelavec. Vsebovali so tudi navodila, če se jih dobi na laži.

Redni stiki z novinarji Mladine
"Tako kriminalistična kot uniformirana policija sta bili uporabljeni kot politična policija, besednjak pa je enak tistemu, ki sta ga uporabljala Tomaž Ertl in Janez Zemljarič, čeprav je bil prvi uporabljen v času, ko je bila Slovenija že neodvisna," je obžaloval Janša. "Če je že obstajal Paravomo, ga je vodil Tone Peinkiher mimo vednosti ministra in vlade. Med drugim se je Peinkiher Radojčiću hvalil tudi o tem, da ima redne stike z novinarjema Mladine, Miho Štamcarjem in Janijem Severjem," je še pripomnil Janša.

Kaj je afera Depala vas?
Povod za afero je bila aretacija tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja 20. marca 1994 v Depali vasi pri Domžalah; aretacijo so izvedli štirje pripadniki Slovenske vojske Darko Njavro, Robert Suhadolnik (pripadnika 1. specialne brigade MORiS), Simon Krejan in Andrej Podbregar (pripadnika VOMA). Kot utemeljitev aretacije je bilo navedeno, da je Smolnikar ukradel oz. imel v lasti zaupne dokumente z Ministrstva za obrambo RS (kratica MORS), ki jih je pridobil nezakonito v sklopu službe na ministrstvu za notranje zadeve; ob aretaciji so v njegovem avtomobilu odkrili sporne dokumente, ki naj bi dokazovali pripravo državnega udara obrambnega ministrstva. Pozneje se je izkazalo, da so bili dokumenti načrtno ponarejeni, da bi sodelavci MORS-a prišli na sled Smolnikarjevim sodelavcem.
Protesti
Kmalu zatem se je začela afera, ki je temeljila na protestih, da so vojaške osebe aretirale civilno osebo na civilnem prostoru ter da so ga "aretirali na grozovit in protipraven način". Zaradi afere je takratni predsednik vlade Janez Drnovšek podal predlog za razrešitev takratnega ministra za obrambo Janeza Janše; predlog je podprl državni zbor in Janša je bil razrešen.
Vse je zastaralo
Vsi štirje pripadniki Slovenske vojske so bili posledično kazensko ovadeni. Sodni epilog je afera doživela šele julija 2003, ko je sodišče oprostilo vse štiri, z obrazložitvijo, da način odvzema prostosti ni bil "grozovit", samo dejanje protipravnega odvzema prostosti "na negrozovit način" pa je že zastaralo. Obtoženci so se z oprostitvijo strinjali, na to obrazložitev pa so se pritožili, a je zadeva 20. marca 2004 (po desetih letih) absolutno zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe.