Predsednik države se sprašuje, kje bo država zagotovila sredstva za "davčno darilo", saj bo reforma razbremenila vse državljane. Povišanje davka na dodano vrednost se mu ne zdi verjetno, saj bi to "pokvarilo lepotni vtis reforme", hkrati pa bo pomenilo višjo inflacijo, ki si je v obdobju pred prevzemom evra ne smemo privoščiti. Tudi možnost zmanjšanja javne porabe se mu ne zdi verjetna, saj je vlada do zdaj ravnala nasprotno in je "povečevala delež javne porabe v družbenem proizvodu". Skrbi ga, da bo vlada prisiljena v večje zadolževanje, s čimer bi obremenila prihodnje generacije. Drnovšek ob tem poudarja, da končni plačniki zdajšnjega vladnega darila ne bi smeli biti pokojninska blagajna oz. upokojenci.

NSi zadovoljen s predlogi
V Novi Sloveniji menijo, da bo izpad prihodka mogoče nadomestiti z dva odstotka manjšo javno porabo in večjo porabo prebivalstva. Višje neto plače naj bi po besedah poslanca NSi-ja Cirila Testena spodbudile prebivalstvo k porabi, kar se bo odrazilo v večjem prilivu iz naslova davka na dodano vrednost. V NSi-ju so na splošno zadovoljni s predlogom davčne zakonodaje, saj menijo, da je spodbuden za gospodarstvo.

SD z nekaj pomisleki
Prav nasprotno pa menijo Socialni demokrati. Bojijo se, da obstoječi predlogi ne razbremenjujejo gospodarstva, ampak le povečujejo socialne razlike, zato bodo vladi posredovali nekaj dodatnih predlogov in vprašanj. Sicer pa so v SD-ju zadovoljni z umikom predloga o enotni davčni stopnji.

Ocenili so še, da ne gre za davčno reformo kot tako, ampak bolj za popravke obstoječe davčne zakonodaje. Stranko skrbi, kako bo vlada nadomestila izpad davčnih prihodkov, saj je zanašanje na gospodarsko rast nesprejemljivo. O izstopu iz Partnerstva za razvoj zaenkrat ne razmišljajo.

V Obrtni zbornici Slovenije so novo davčno zakonodajo označili kot pozitivno. Dejali so, da je najpomembnejša prav razbremenitev najnižjega dohodninskega razreda.