Minister Bajuk in premier Janša sta predlog reform predstavila tudi sindikatom, ki so s slišanim zadovoljni. Foto: EPA
Minister Bajuk in premier Janša sta predlog reform predstavila tudi sindikatom, ki so s slišanim zadovoljni. Foto: EPA
Partnerstvo za razvoj
Dokončna stališča o davčnih sprememebah naj bi bila v članicah partnerstva izoblikovana v 14 dneh. Foto: RTV SLO
Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič
ZSSS se zavzema za to, da bi bogatejši prispevali več v državno blagajno. Foto: RTV SLO
Gospodarstvo bi bilo zaradi sistema, ki temelji na bruto prejemkih, lahko razbremenjeno šele z deregulacijo dozdajšnjega sistema kolektivnih pogodb, menijo na GZS-ju. Foto: RTVSLO

Predlog naj bi po neuradnih informacijah vseboval tri dohodninske razrede in nespremenjeni stopnji DDV-ja. Vlada naj bi sicer že pripravila sedem davčnih zakonov, o katerih naj bi odločala septembra. Spremembe davčne zakonodaje naj bi začele veljati leta 2007.

Dopoldne sta premier Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk s predlogom sprememb davčne zakonodaje seznanila koalicijske partnerje, o njih pa sta govorila še s podpisniki Partnerstva za razvoj. V vladnih NSi-ju in SDS-u spremembe podpirajo in verjamejo v njihov pozitiven učinek. V DeSUS-u so nad predstavljenim osnutkom zaradi zadržkov do enotne davčne stopnje prijetno presenečeni. Tudi v SLS-u so izrazili prepričanje, da bodo predlagane spremembe privedle do oblikovanja okolja, ki bo gospodarstvu bolj naklonjeno, hkrati pa naj bi bile davčno in socialno vzdržne.

Razvojno partnerstvo do predloga odobravajoče
SD veseli, da enotne davčne stopnje ni več na mizi. Predsednik Borut Pahor trenutek ocenjuje kot prelomen za doseganje širšega soglasja o reformah in za gospodarski pospešek Slovenije. Hkrati opozarja na potrebnost tehtne in utemeljene predstavitve osnutka pred javnostjo, ki ji je treba nedvoumno pokazati, zakaj naj bi bila razbremenitev najvišjega davčnega razreda potrebna.

SNS pozdravlja razbremenitev najproduktivnejših. Vodja opozicijske stranke Zmago Jelinčič meni, da vlada na tem področju za zdaj dela dobro. Poudaril je, da imamo v Sloveniji vrsto bogatih, a neobremenjenih, hkrati pa mnogo produktivnih in davčno preobremenjenih. Prav ti naj bi bili po Jelinčičevih besedah deležni nekaterih olajšav. Najbolj ranljivi ne bodo obremenjeni, je še dejal prvi mož SNS-a.

LDS kritičen, sindikati previdni
Opozicijski LDS meni, da ne gre za opevano davčno reformo, ampak le za minimalno prilagajanje, ki bo po mnenju edine stranke izven Partnerstva za razvoj ostalo brez želenih učinkov na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj naj to ne bi bilo razbremenjeno. Znižanje najvišjega dohodkovnega razreda naj bi zgolj povišalo najvišje plače, še menijo v največji opozicijski stranki.

Tudi sindikati tri dohodninske stopnje in nespremenjen dvostopenjski DDV podpirajo, a ostajajo previdni, saj učinkov predloga na prihodnjo plačno, pokojninsko, zdravstveno, šolsko ali socialno politiko ne poznajo. Kljub vsemu se je zaradi izločitve EDS-a med vlado in predstavniki delavcev začelo začasno premirje, kar bi lahko pozitivno vplivalo na potek pogajanj o socialnem sporazumu. Največja domača sindikalna centrala ZZZS je za četrtek že sklicala odzivno konferenco za novinarje.

GZS zadržano odobravajoč
Gospodarska zbornica Slovenije izločitev EDS-a iz davčne reforme pozdravlja, saj bi po mnenju stanovske organizacije njegova uvedba s hkratnim prevzemom evra za gospodarski sektor zaradi inflacijskih gibanj in zahtevnih prilagoditev pomenila preveliko tveganje.

Na GZS-ju podpirajo tudi ukinitev davka na izplačane plače, hkrati pa so mnenja, da predlagana dohodninska lestvica (16-, 28-, 39-odstotna obdavčitev) z vidika stroškov ne pomeni razbremenitve gospodarstva, saj naj bi šlo bolj za "prelivanje neto izplačil zaposlenih". Prav tako pa njenih učinkov še ne morejo napovedovati, saj lestvica ni dokončna, poleg tega pa ni poznan niti obseg olajšav.

Dodajajo, da bi bilo gospodarstvo zares razbremenjeno šele s spremembo dozdajšnjega sistema kolektivnih pogodb in pogodb o zaposlitvi vsakega delavca, kar pa zahteva trda pogajanja med delodajalci in sindikati. GZS upa tudi, da bodo predlogi korektno in pravočasno predstavljeni tudi gospodarskemu sektorju in socialnim partnerjem, da bi bili lahko povratni odzivi prav tako posredovani vladi.