Annan mu je že izrazil hvaležnost za prizadevanja, ki jih vlaga v darfursko krizo, o tej temi pa se bosta pogovarjala še 18. januarja v New Yorku na poti v La Paz, kjer bo zaprisegel nov bolivijski predsednik.

Drnovšek je zadovoljen z odzivom, na katerega je njegova pobuda naletela v slovenski javnosti. To po njegovem mnenju kaže na to, da je zavest Slovencev prebujena in da nam ni vseeno, kaj se dogaja drugod po svetu.

Povedal je še, da zaradi negotovih razmer v pokrajini na obisk neposredno v Darfur ne bo odšel, dodal pa je tudi, da v tem trenutku obisk ne bi imel smisla, saj je treba prej urediti druge stvari. Kljub temu bo 13. in 14. februarja odšel na potovanje v Sudan, v načrtu pa ima tudi potovanje v sosednji Čad. Obisk v Darfurju mu je odsvetovalo tudi zunanje ministrstvo. V odgovor zunanjemu ministru Ruplu je Drnovšek še dejal, da je akcija zasnovana široko in da ni bojazni, da bi bila njegova poteza osamljena.

Drnovšek je podrobneje predstavil svoje načrte v zvezi z reševanjem krize v sudanski pokrajini. Za hitrejše reševanje tamkajšnjih katastrofalnih razmer je predlagal sklic mirovne konference, na kateri bi sodelovali Afriška unija, zveza Nato, Evropska unija, skupina G-8 ter državi Sudan in Čad. Na njej bi nato skušali najti politične, varnostne in gospodarske rešitve za razvoj pokrajine.

Izrazil je tudi pričakovanje, da se bodo po petkovi seji varnostnega sveta ZN-a o Darfurju aktivnosti stopnjevale in da bodo neko rešitev vendarle našli.

Slovenija v projektu ne namerava solirati, je še dejal, ampak se zavzema za usklajeno akcijo. Poleg postavitve begunskega taborišča za okoli 10.000 ljudi, pri čemer obstaja tudi možnost podpore kakemu obstoječemu taborišču, po mnenju predsednika obstaja še več možnosti za sodelovanje. Kot primera je omenil Mednarodni sklad za razminiranje, ki ima sedež na Igu, in mobilni kirurški center Slovenske vojske, ki si ga je pred kratkim ogledal v Murski Soboti.

Pobudo predstavil veleposlanikom
Slovenski predsednik je svojo pobudo predstavil tudi veleposlanikom držav članic EU-ja in petih drugih držav v Sloveniji.

Drnovšek je veleposlanikom pojasnil, da ima projekt dve dimenziji, humanitarno in politično, priprave na realizacijo pa potekajo v stikih z uglednimi politiki, predstavniki javnosti, mednarodnih institucij in humanitarnih organizacij.

Za skupno sodelovanje v človekoljubni akciji se je že dogovoril z Norveško, pripravljenost za to pa so izrazile tudi druge, predvsem skandinavske države.