"Na vseh ravneh je še vedno kronično neprevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja – od politike in javnega sektorja do gospodarstva," so v Komisiji za preprečevanje korupcije povedali ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji.

Generalni sekretar Transparency International Slovenia (TI) Vid Doria je poudaril, da je splošno javno mnenje sicer močno nastrojeno proti korupciji, kar pa se v vsakdanjem življenju ne kaže vedno: "Poglejmo le lanske lokalne volitve, ki smo jih v TI-ju Slovenia nadzorovali, in videli bomo, da so volivci večkrat z izvolitvijo nagradili nekatere župane, katerim je bilo dokazano, da so kršili pravila."

Doria je dodal, da je napredek viden, saj je ozaveščenost državljanov večja, ljudje so vedno bolj dejavni, vendar to ni dovolj. "V TI-ju Slovenia bi si želeli, da svoje nezadovoljstvo državljani pokažejo na drugačne načine. Brez aktivnega državljana in močne civilne družbe ne moremo govoriti o kakovostnem boju proti korupciji."

Pomanjkanje politične volje
V KPK-ju eno glavnih težav vidijo tudi v pomanjkanju politične volje. Na to opozarja tudi več mednarodnih organizacij, ki spremljajo razvoj Slovenije na področju boja proti korupciji.

Tako je Evropska komisija v lanskem poročilu o boju proti korupciji poudarila potrebo po večji pravni in politični kulturi nosilcev javnih funkcij v Sloveniji. Tudi GRECO (Skupina držav Sveta Evrope za boj proti korupciji) je izpostavil nepripravljenost okrepiti politično kulturo in integriteto poslancev. Zato so Sloveniji sicer predlagali sprejetje kodeksa ravnanja, večjo ozaveščenost glede nasprotja interesov in dvig ugleda v očeh prebivalcev. Kot navajajo v komisiji, so ta priporočila tri leta po predlogu še vedno neizpolnjena. KPK ob tem opozarja, da ni "naključje, da je Slovenija potrebovala kar osem let, da je izpolnila priporočila s področja preglednosti financiranja političnih strank, kar neposredno zadeva poslanske skupine v državnem zboru. To ponovno kaže na prisotnost oziroma še raje odsotnost politične volje za boj proti korupciji."

Slabo stanje na tem področju potrjujeta tudi Eurobarometer in poročilo TI Nacionalnega sistema integritete, ki izpostavljata nizko zaupanje javnosti v poslance. "V Sloveniji 83 odstotkov vprašanih meni, da je korupcija razširjena med poslanci, v državah EU-ja je po meritvah iz leta 2011 povprečje 57-odstotno," pravijo v KPK-ju.

Izgubili zaupanje v institucije
Ob tem Doria dodaja, da so "nekatere lestvice prav gotovo slabo pripravljene in zato pretirane, saj smo v nekaterih kar v vrhu najbolj skorumpiranih držav na svetu, čeprav v resnici ni tako. So pa tudi te lestvice kazalnik, da ljudje ne zaupajo več institucijam in oblastem, kar nikakor ni dobro za delovanje države. Podatki Centra za zagovorništvo in pravno svetovanje, ki ga vodimo v TI Slovenia, kažejo, da so ljudje siti praznih obljub o izboljšanju razmer, ki jih nikakor ne občutijo." Tudi v TI-ju Slovenia menijo, da se stvari na nekaterih področjih premikajo prepočasi, kar krepi brezvoljnost in zbuja občutek nemoči. Razmišljanje, da se proti korupciji nič ne more storiti, saj so vsi skorumpirani, po mnenju Dorie najbolj ovira boj proti korupciji. "Nič ni nemogoče, samo volja in trdo delo morata obstajati," je prepričan generalni sekretar.

Problematično stičišče med zasebnim in javnim
Tako pri nas kot v tujini še vedno največ korupcijskih škandalov nastaja na stičišču med zasebnim in javnim. "Če poenostavim, podkupljivemu uradniku podkupnine navadno izročajo zasebniki. Korupcija ni problem enega sektorja ali segmenta družbe, temveč celosten problem, ki prežema vse pore. Iz tega izhaja, da se nikakor ne moremo strinjati, da je korupcija zgolj problem javnega sektorja, poglejmo samo zadnji škandal s Volkswagnom," je bil jasen Doria. Dodal je, da je korupcija zelo kompleksen pojav, ki ga ni samo težko zaznati, ampak tudi preganjati: "Več kot setrudimo za pregon in prevencijo, bolj kot so postopki predgledni, vse bolj korupcija postaja subtilna in sistemska."

Tudi v KPK-ju dodajo, da se korupcijo v zasebnem sektorju težje odkriva tudi zato, ker so njihove pristojnosti relativno omejene: "Zakon, ki je podlaga delovanju komisije, tej daje pristojnosti predvsem v javnem sektorju. V zasebni sektor komisija posega predvsem tam, kjer prihaja do stika med javnim in zasebnim."

Mar med lobisti ni odvetnikov?
Komisija, ki jo od lani vodi Boris Štefanec, je sicer do prvega decembra letos prejela 1.021 prijav, od tega jih je 400 šlo v predhodni preizkus. Leto prej je komisija v reševanje prejela 1.467 prijav, od tega je bilo 771 zavrženih, medtem ko jih je 696 šlo v predhodni preizkus.

KPK je letos v zvezi z nedovoljenim lobiranjem uvedla osem postopkov na lastno pobudo in prejela dve prijavi nedovoljenega lobiranja. Vendar KPK opozarja, da so znotraj zakonske ureditve zaznali tudi nekaj pomanjkljivosti. Izpostavljajo, da nadzora nad lobiranjem neprofesionalnih lobistov praktično ni, ker jim ni treba oddajati poročil o svojem delu. Hkrati opozarjajo tudi na problem vrtljivih vrat, "saj verjetno nekateri nekdanji funkcionarji delajo nenadzorovano in v nasprotju z zakonsko določbo v tretjem odstavku 56. člena ZIntPK". Ta določa, da funkcionar ne sme lobirati pred potekom dveh let od prenehanja funkcije. Komisija izpostavlja tudi vprašanje lobiranja odvetnikov, saj pri nas "med registriranimi lobisti ni nobenega odvetnika – čeprav verjetno delujejo tudi kot lobisti".

"Sivo polje nenadzorovanega lobiranja je predvsem na lokalni ravni, saj je bilo v letih 2014 in 2015 prejetih le nekaj zapisov lobirancev. Komisija sicer dopušča možnost, da pri navedenih subjektih ni bilo lobističnih stikov, vendar je to malo verjetno," pravijo v komisiji.

Ravno zaradi zaznanih pomanjkljivosti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) naj bi vlada že do konca letošnjega leta pripravila osnutek sprememb zakona.

Medijsko odmevni spori
Komisija se je letos spopadla tudi z notranjimi nesoglasji, vendar v KPK-ju kljub temu svoje delo ocenjujejo kot dobro in skladno z načrti.

Doria pa meni, da je komisiji ravno zaradi medijsko odmevnih sporov in težav z aplikacijo Supervizor, padel ugled v javnosti. "Padec števila prijav je tudi ali predvsem posledica zmanjšanega ugleda, kar bistveno vpliva na KPK-jevo možnost odkrivanja in pregona korupcijskih dejanj, saj se navadna korupcija odkriva ravno na podlagi prijav prijaviteljev. Če imajo ljudje občutek, da se ne morejo obrniti na oblasti, ne bodo spregovorili in bodo korupcijo dopuščali," je ob tem povedal generalni sekretar.
Napredovali smo, a razloga za veselje ni
Slovenija je sicer lani na lestvici indeksa zaznavne korupcije mednarodne nevladne organizacije Transparency International (TI) v primerjavi z letom prej napredovala za štiri mesta in med 175 državami zasedla 39. mesto, vendar komisija poudarja, da razlogov za veselje ni. Po mnenju komisije je v Sloveniji trenutno "najšibkejši člen boja proti korupciji družbena toleranca do številnih koruptivnih in neetičnih ravnanj, ki jih državljani vsak dan zaznavajo pri svojem delu ali so z njo drugače seznanjeni".

Tudi v TI-ju Slovenia so prepričani, da se "trenutno nahajamo nekje na pol poti, zavedanje obstaja, pravi ukrepi pa še čakajo na udejanjanje. Zgolj moralna podpora in načelna pripravljenost vseh družbenih skupin ne prineseta sprememb. Treba je vložiti trud in tudi finančna sredstva, tega pa v Sloveniji primanjkuje, sploh na področju nevladnih organizacij, kjer financ od države praktično ni."