KPK je v letu 2014 sprejel 935 zaključnih dokumentov v zadevah suma korupcije, leta 2013 pa 1.004. Tako piše v poročilu o delu komisije v letu 2014, ki ga je predsednik KPK-ja Boris Štefanec v sredo predal predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu, danes pa še predsedniku republike Borutu Pahorju.

Padec števila prijav in sprejetih zaključnih dokumentov je bil za senat KPK-ja pričakovan. Novi senat komisije je bil zaradi ponavljajočih se postopkov imenovanj operativen šele sredi junija lani, zaradi česar je bila za tri mesece prekinjena kontinuiteta njegovega odločanja, piše v poročilu.

Največ prijav suma korupcije
KPK je leta 2014 od 1.467 novih prijav 771 prijav zavrgel, 696 pa jih je poslal v predhodni preizkus. Med prejetimi zadevami je največ prijav suma korupcije. Skupaj je KPK lani sicer rešil 1.973 zadev.

KPK je v 60 primerih uvedel postopek o prekršku zaradi kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v 108 primerih je organom odkrivanja in pregona podal ovadbo oziroma naznanil suma storitve kaznivega dejanja, v 98 primerih pa je dal pobudo nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti.

Lani je KPK še nadgradil Supervizor, zaznal 1.118 lobističnih stikov, vzpostavil elektronski register tveganj in v obdelavo prejel 10.338 novih poročil o premoženjskem stanju funkcionarjev.

Zoper odločitve KPK-ja vloženih šest tožb
Zoper odločitve KPK-ja je bilo v letu 2014 na upravno sodišče vloženih šest tožb. Senat izpostavlja potrebo po spremembah zakonodaje glede delovanja KPK-ja, pri čemer naj bi vlada spremembe pripravila do konca letošnjega leta.

KPK kadrovsko podhranjen
KPK sporoča, da je imel na zadnji dan pretekla leta zaposlenih 32 uslužbencev in tri funkcionarje. Komisijo je do konca lanskega leta zapustilo deset uslužbencev, ki jih še niso uspeli v celoti nadomestiti, zaradi česar naj bi bila kadrovsko precej podhranjena. Za normalno delovanje bi morali zaposliti še vsaj pet ljudi, ugotavlja KPK.

Poročilo še izpostavlja, da je proračun KPK-ja lani znašal nekaj manj kot 1,57 milijona evrov. Od imenovanja novega senata povprečna bruto plača predsednika KPK-ja znaša 3.805 evrov, medtem ko je leta 2010 znašala okoli 5.100 evrov. Znižala se je tudi povprečna bruto plača zaposlenih. Leta 2008 je znašala 3.422 evrov, lani pa 2.035 evrov.

KPK pa je lani znižal ključne materialne stroške, so se pohvalili v senatu. Samo najemnino za prostore jim je od leta 2010 uspelo znižati za več kot 50 odstotkov.

Letno poročilo mora KPK državnemu zboru po zakonu posredovati do konca maja.