Fišerju Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) očita koruptivno ravnanje pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Kot poroča Delo, je Fišer na novogoriško upravno sodišče vložil tožbo, tožbo pa je vložil tudi Aleš Zalar.

KPK je namreč tako pri Zalarju kot pri Fišerju ugotovil, da sta leta 2012 pri Škrlečevem imenovanju "izpolnila vse znake korupcije". Zalar pa v tožbi odvrača, da je KPK storil tako vsebinske kot postopkovne nepravilnosti. Sodišču zato predlaga, naj KPK-ju naloži začasen umik poročila s spletne strani - do končne odločitve.
To, kar je Komisija objavila, sploh ni zaključno poročilo, v nadaljevanju očita Zalar. "Po prvem osnutku, ki ga je izdal KPK, je namreč ta izvajal še nekatere nove dokaze, o katerih pa se nisem imel možnosti izreči. S tem pa je grobo kršil zakon," je povedal za Slovensko tiskovno agencijo.

Zalar: Od mene terjajo protiustavno ravnanje
Zalar KPK-ju odvrača, da od njega terja protiustavno ravnanje, kar utemeljuje s pravnim mnenjem nekdanjega ustavnega sodnika Franca Grada. "Ta meni, da je v popolnem neskladju z ustavo trditev KPK-ja, da generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva lahko imenujeta dva različna državna organa. KPK namreč meni, da bi lahko generalnega direktorja tožilstva z dodelitvijo postavil tudi državnotožilski svet, za kar pa ta po mnenju Grada sploh nima pristojnosti," je opozoril nekdanji minister.

Kateri izmed dveh postopkov?
Na vprašanje, ali ve, po katerem postopku je bil imenovan Škrlec (KPK je namreč v poročilu zapisal, da ni jasno, ali je bil imenovan po javnem razpisu ali postopku dodelitve), je Zalar odgovoril, da za njegov del postopka ve, za predhodni del postopka pa je treba vprašati generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Kot je dejal Zalar, je svoj del postopka izvedel tako, kot mu nalaga zakon. Kako je potekal postopek pred tem, pa ne ve. "Očita se mi, da naj bi Škrleca imenoval naklepoma, čeprav da ga ne bi smel," pravi. Ob tem dodaja, da imenovanja ne bi izvedel, če bi bil od pristojnih služb kakor koli opozorjen, da je predlog za imenovanje od Fišerja prišel po dvomljivem postopku.

Kdaj bo obravnaval Državnotožilski svet?
Zadevo bo kmalu obravnaval Državnotožilski svet (DTS). Ta bo na zahtevo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča pripravil poročilo o vprašanju, ali obstajajo razlogi za Fišerjevo razrešitev. Kot je pred dnevi pojasnila predsednica DTS-ja Alenka Mežnar, Fišerjevega odgovora še niso prejeli, zato ne more zanesljivo vedeti, ali bo DTS zadevo obravnaval na majski seji. Po informacijah Dela naj bi se sicer devetčlanski DTS sešel 18. maja.
Generalno državno tožilstvo se bo odzvalo v torek na tiskovni konferenci. Pričakovati je, da bo ob tem Fišer predstavil svoj odgovor na poročilo DTS-ja.

Klemenčič je v utemeljitvi zahteve na DTS spomnil, da so se doslej v tej zadevi izrekli trije organi. Ker njihove ugotovitve kažejo, da so bili kršeni predpisi, minister meni, da je to dovolj resna in zadostna podlaga, da se o zadevi izreče najprej predsednica DTS-ja in nato še sam DTS.

Šlo bo za prvi primer odločanja o morebitnem predčasnem odhodu vodje tožilstva, pri čemer zakon vseh odgovorov na vprašanje, kako na formalni ravni postopek izpeljati, ne daje.

O primeru Škrlec tudi politika
Na zahtevo SDS-a in NSi-ja se bo s primerom Škrlec ukvarjala tudi politika. Kolegij DZ-ja bo na prihodnji seji namreč določil, kdaj bo izredna seja, ki sta jo zahtevali opozicijski stranki.
DTS je sicer po zakonodaji edini organ, ki lahko predlaga Fišerjevo razrešitev. Takšno spremembo zakonodaje je pripravil Zalar v ministrski vlogi, s pojasnilom, da se bo s tem politika umaknila od kadrovanja.