Po zakonu, ki je nastal v času, ko je bil pravosodni minister še Aleš Zalar, lahko postopek za razrešitev generalnega državnega tožilca sproži le državnotožilski svet. Predtem pa je to možnost imel tudi pravosodni minister. Gorenak je prepričan, da je takšna ureditev nesmiselna, zato si bo prizadeval za spremembe na tem področju.

Razrešitev generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja je po mnenju Gorenaka edina logična posledica, potem ko je KPK prejšnji teden objavil poročilo, da sta Fišer in tedanji pravosodni minister Zalar ravnala koruptivno pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

SDS bo predlagal spremembo zakona
Po Gorenakovih navedbah je Slovenija "v tem trenutku edina država, ki ima na vrhu tožilstva osebo, ki je ravnala koruptivno." Zato ima zdaj vladajoča levica, tako Gorenak, le dve zakoniti možnosti za razrešitev Fišerja. Tako lahko pritisne na državnotožilski svet, da bi ta začel postopek za Fišerjevo razrešitev. "Druga možnost pa je sprememba zakona, in sicer tako kot je bilo pred letom 2011, ko je bil lahko predlagatelj razrešitve tudi pravosodni minister." Taka sprememba po mnenju Gorenaka ne bi pomenila posega politike v tožilstvo, saj smo takšno ureditev že imeli. Obenem je Gorenak še dodal, da bodo takšno spremembo, če tega ne stori vlada, pripravili v SDS-u.

Poročilo skrbi tudi Klemenčiča
Fišer se je na očitke KPK-ja že odzval in dejal, da so obtožbe absurdne, obenem pa dodal, da postopek pri KPK-ju poteka tako, da ljudje, ki so v postopku, pri KPK-ju nimajo možnosti neposrednega zaslišanja pred komisijo. Fišer je še dejal, da ti postopki ne koristijo delu tožilstva, temveč nasprotno, prav tistim, ki jih tožilstvo zaradi koruptivnosti preiskuje.

Kljub temu pa pravosodno ministrstvo meni, da v zadevi obstajajo pravne in dejanske okoliščine, v katerih je primerno, da pristojen organ "oceni, ali je v tem primeru šlo za takšno kršitev, ki bi upravičevala uvedbo postopka o razrešitvi predstojnika". Klemenčič bo zato od predsednice državnotožilskega sveta zahteval pripravo poročila o zadevi. Od državnotožilskega sveta pa pričakujejo, da se bo izrekel v najkrajšem možnem času.

NSi in ZL: Fišer mora odstopiti. V koaliciji zadržani
Da bi moral Fišer po objavi poročila KPK-ja odstopiti, menita tudi opozicijski stranki NSi in ZL. Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je dejala, da je protizakonito ravnanje generalnega državnega tožilca slab znak za vse državljane, zato meni, da bi moral odstopiti. Podobnega mnenja je tudi vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec, ki je dejal, da Fišer v ničemer ni demantiral ugotovitev KPK-ja.

V koalicijskih strankah se do vprašanja, ali bi Fišer moral odstopiti, še niso izrekli, bodo pa to storili, če bo v državni zbor prišel predlog za Fišerjevo razrešitev. Tudi poslanka in predsednica ZaAB-ja Alenka Bratušek je do tega vprašanja zadržana. "Mislim, da je to stvar gospoda Fišerja, da se bo odločil tako, kot on misli, da bi bilo prav."

Gorenak Fišerju očita še predavanja v službenem času
Sicer pa Gorenak Fišerju ne očita zgolj koruptivnega ravnanja pri imenovanju Škrleca, temveč še druge nečednosti. "Od leta 1994 v Republiki Sloveniji velja temeljno pravilo, da v državni upravi med službenim časom ne moreš še nekje dodatno služiti denarja." Fišer pa se, tako Gorenak, tega ne drži, saj so mediji pred tednom poročali, da je bil predavatelj na nekem dogodku, vendar za tisti dan ni izkoristil dopusta, čeprav je sprejel honorar. "To pomeni, da je bil dvakrat plačan, in to je lahko tudi kaznivo dejanje," sklene Gorenak