Pred vrati je razpis za vpis na fakultete, ki bistvenih sprememb glede vpisnih mest ne prinaša. Kot so namreč v četrtek sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, se je letos malenkost povečalo število razpisanih mest na področju naravoslovja, prav tako tudi na področju družboslovja, medtem ko je število vpisnih mest na področju humanistike in umetnosti ostalo približno enako.

Dijaki, ki se bodo za nadaljevanje šolanja odločali v kratkem, imajo tako na razpolago tudi kar nekaj mest na študijskih smereh, ki so, kar zadeva delovna mesta, precej neobetavne. Skušali smo izvedeti, ali bi rešitev predstavljalo zmanjšanje števila vpisnih mest ali pa bi morala država bolje poskrbeti za to, da se diplomantom različnih smeri da priložnost na delovnih mestih?

MVŠZT: V avtonomno odločitev ne gre posegati
Kot menijo na ministrstvu za visoko šolstvo, je izbira študija avtonomna odločitev posameznika, poleg tega pa podatki o trgu dela nanjo ne vplivajo posebej, saj se večina še zmeraj odloča na podlagi lastnih preferenc in želja. "Ministrstvo si sicer prizadeva povečati zanimanje za tehnične in naravoslovne študije: predstavljanje programov znanosti, financiranje hiš eksperimentov in različnih tekmovanj, investicije v laboratorije in opremo ipd.," so dejali za MMC.

Poudarjajo še, da je za izboljšanje razmer zanimanje za naravoslovje in tehniko treba sistemsko spodbuditi že na nižjih stopnjah izobraževanja. "Poleg tega ima gospodarstvo vso moč in priložnost vplivati na študijske programe (kurikule - v času njihove priprave oz. akreditacije) in posledično na kompetence diplomantov, pa se po navedbah nekaterih univerz tega ne poslužujejo. Delodajalci namreč pogosto 'ne znajo' izraziti svojih pričakovanj do visokega šolstva, saj tudi ne razmišljajo dolgoročno," menijo.

"Nadarjenosti za neko področje ne moremo zamenjati za drugo"
Kako pa na problematiko zaposlovanja gledajo univerze? Na ljubljanski univerzi zagotavljajo, da so ji v zadnjem času posvečali veliko pozornosti, kar je pripeljalo tudi že do prvih rezultatov – povečanja vpisa na naravoslovne in tehnične smeri. Poleg tega so pred nekaj leti vzpostavili Karierni center, ki se ukvarja s svetovanjem dijakom v fazi izbire študija. "Hkrati z ustanovitvijo Kariernega centra smo se začeli vse bolj aktivno posvečati tudi problematiki zaposljivosti diplomantov in vrednotenja njihovega dela. Ni nam vseeno, v kakšnih pogojih naši diplomanti zapustijo univerzo, ampak jim pri tem poskušamo pomagati na profesionalen in učinkovit način. Prav tako svetujemo študentom pri iskanju ustrezne zaposlitve, torej jim poskušamo omogočiti čim lažji in učinkovitejši vstop na trg dela," dodajajo. Kje in kako se to svetovanje vrši, niso omenili.

Kot pa so za MMC dejali na Univerzi v Mariboru, vpisa na posamezne programe načeloma ne omejujejo, drži pa, da zanimanje za družboslovne programe pada samo. "Nadarjenosti za neko področje ne moremo zamenjati za drugo. Če nekdo nima dovolj nadarjenosti za naravoslovje, v teh programih tudi ne bo uspešen," še opozarjajo. Poleg tega menijo, da se smernice zaposlovanja spreminjajo, zato profili, ki so najbolj zaželeni danes, čez leta ali desetletja morda ne bodo več aktualni.

"Za nekatere profile specifičnih mest ni"
Pribac dodaja, da seveda drži, da je mest za družboslovce, sploh pa za humaniste malo: "Za nekatere profile humanističnih študijev tako rekoč ni razpisanih specifičnih mest. Take razmere so seveda težava za tako izobražene iskalce dela, ki so zato pogosto zelo veseli vsakršne zaposlitve, tudi take, ki z njihovo strokovno usposobljenostjo ni posebno tesno povezana."

Na drugi strani tudi podjetja ne prepoznajo potenciala teh profilov, še meni Pribac, ki se ne strinja s tem, da družboslovci in humanisti ne glede na njihovo znanje in usposobljenost ne morejo prispevati toliko k ustvarjanju dodane vrednosti kakor naravoslovci in tehnologi. "Navedel bom samo en dokaz za to trditev: svetovna farmacevtska industrija v biotehniške raziskave nameni manj kot polovico svojega proračuna. Večji del vložka gre v širok razpon dejavnosti, ki jih lahko imenujemo upravljanje stikov z javnostmi (vir: Marcia Angell: Resnica o farmacevtski industriji, Krtina 2009). Da ne govorimo o pogojih prosperiranja turistične industrije, ki je brez humanističnih (jezikovnih in kulturoloških) in tudi socioloških znanj ni mogoče razvijati, kar se preredko pove."