Odtujitev premoženja za prejemnike varstvenega dodatka in socialne pomoči, prenizek znesek minimalnega osebnega dohodka, pravica do varstvenega dodatka pri institucionalnem varstvu ter definicija delovno aktivno osebe v povezavi s prostovoljstvom in volonterskim pripravništvom - to so pripombe na predlagano socialno zakonodajo, ki jih bodo iz ZSSS-ja posredovali ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kar tri četrtine upokojencev brez varstvenega dodatka
V sindikatu opozarjajo, da se je število prejemnikov varstvenega dodatka in socialne pomoči zaradi omejitve dedovanja zmanjšalo za kar tri četrtine. "V letu 2012 je bilo za izplačilo varstvenih dodatkov na mesec namenjenih 1,6 milijona evrov, v letu 2011 4,5 milijona. Ob koncu leta 2011 je varstveni podatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb, v letu 2012 pa le 13.016 upokojencev," je izračun z uradnimi podatki na tiskovni konferenci podprl Lukić. Institut odvzema premoženja namreč, kljub določenim popravkom, še naprej ostaja v spremenjeni socialni zakonodaji, ki naj bi začela veljati z letom 2014.

Najnižja cena doma je 700 evrov, kolikor znaša povprečna pokojnina
Miloš Mikolič iz Sindikata upokojencev Slovenije je opozoril na problem odrekanja varstvenega dodatka upokojencem v institucionalnem varstvu. "Najnižja cena oskrbe v domu je 700 evrov, kolikor znaša tudi povprečna pokojnina. To pomeni, da starostniki lahko gredo v dom le, ko ne potrebujejo nobene druge oskrbe. Zato imamo zdaj obratno sliko v primerjavi s tisto izpred nekaj let, ko so bile pred vrati domov dolge vrste", je opozoril Mikolič.

Dodatek tudi varovancem v domovih
Mnogi zaradi vpisa lastninske pravice zapuščajo domove, zato se v sindikatu zavzemajo za domove kot javne zavode in ne javna podjetja, kjer je prisotna drugačna cenovna in lastniška politika. Zahtevajo, da imajo pravico do varstvenega dodatka tudi oskrbovanci v domovih.

Za pripravništvo socialni dodatek namesto plačila?
V zakonodaji je tudi nova definicija tega, kdo je delovno aktivna oseba. Po predlogu se kot delovno aktivna šteje tudi oseba, ki ima sklejeno delovno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, in oseba, ki ima sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu.
Reševanje nerodnega položaja
S to definicijo nas je zakonodajalec postavil v neroden položaj: po eni strani se omogoča volonterskemu pripravniku, da prejme neki prejemek; poleg socialne pomoči bo dobil dodatek za aktivnost - ob optimalni višini pomoči bi to pomenilo nad 413 evrov. Temeljno vprašanje je po besedah Lukića, kako za pripravništvo kot obliko dela in za ustrezno delo pripravnikom zagotoviti tudi ustrezno plačilo.

"Nerodnost je: ali je primerno, da se problematika nikakršnega plačila rešuje v socialni zakonodaji z dodatki za aktivnost ali nekje drugje? Verjamem, da bo tukaj prišlo do sprememb," je optimističen Lukić.

Dodatke naj bi prejeli tudi prostovoljci?
Ko gre za vključevanje prostovoljcev, bo tudi prostovoljec dobil dodatek za aktivnost. Glede na to da v Sloveniji obstaja 22 tisoč društev, ki večinoma nimajo niti enega zaposlenega, lahko pričakujemo, da se bodo nevladne organizacije prej kadrovsko krepile s prostovoljci, ki bodo prejemali dodatek za aktivnost in socialno pomoč, kot da bi redno zaposlovale, bojazni našteva Lukić. "To so drugi negativni učinki – ti. negativni damping – ki ga mora država razrešiti, da ne bi prišlo do anomalij," meni.

Premajhen znesek minimalnega dohodka
V sindikatih opozarjajo tudi na znesek minimalnega osebnega dohodka, ki je zamrznjen na 261 evrih vse do takrat, ko bo bruto družbeni proizvod zrastel 2,5 odstotka. Lukič je spomnil na izračune Ekonomskega inštituta, ki je še leta 2009 izračunal, da prebivalec za osnovno preživetje potrebuje 562 evrov na mesec. "Želimo si, da bi vsak imel zagotovljeno spodobno preživetje," je sklenil Lukić in navedel primer 51-letne aktivne iskalke zaposlitve, ki na mesec prejme le 180 evrov pomoči.