Čebašek-Travnikova je na predstavitvi primerov kršenja človekovih pravic uvodoma dejala, da lahko vsak posameznik in vsaka skupina da pobudo uradu varuhinje, ta pa jo razišče in pripravi mnenje.

"Čisto okolje je človekova pravica"
Varuhinja človekovih pravic je veliko pozornosti namenila okoljski problematiki. "Čisto in neškodljivo okolje je ena temeljnih človekovih pravic in podlaga za vse druge človekove pravice," je povedala in dodala, da se država ne zaveda dovolj pomena varovanja okolja.

Meni, da bi morale država in lokalne skupnosti pri umestitvi projektov v prostor v večji meri upoštevati mnenje strokovne in laične javnosti, kar bi dalo projektom večjo legitimnost. "Javnost je prepogosto le formalno vključena v odločanje o umestitvi projektov v okolje, vsebinsko pa se njeni predlogi ne upoštevajo," trdi. V priporočilu za nadaljnje delovanje je pozvala k izboljšanju komunikacije in zaupanja med posamezniki, državo, lokalnimi skupnostmi in njenim uradom.

"Kot da leva roka ne ve, kaj dela desna"
Namestnica varuhinje Kornelija Marzel je opozorila na neažurnost in neusklajenost delovanja državnih organov, predvsem znotraj ministrstva za okolje in prostor. "Kot da leva roka ne ve, kaj dela desna," je slikovito opisala delovanje Inšpektorata RS za okolje in prostor in Agencije RS za okolje. Zatrdila je še, da se številne kršitve človekovih pravic s področja okoljske problematike dogajajo tudi zaradi neustreznih predpisov.

Velika onesnaženost Celjske kotline
Med številnimi težavami je omenila prepočasno reševanje onesnaženosti Celjske kotline, kjer je stanje bistveno slabše kot drugje v Sloveniji, in okrog 500 nerešenih vlog s področja vodnih zemljišč iz obdobja zadnjih desetih let, ki čakajo na rešitev.

Izpostavila je še primer Koče pri Triglavskih jezerih, ki kaže na problematiko čiščenja greznic v planinskih kočah nad 1500 m in ogroženost kakovosti gorskih voda, ter primer deponije gum na Dravskem polju v občini Kidričevo, na katero je po njenih besedah država popolnoma pozabila.

Primer ponarejene zdravstvene dokumentacije
V nadaljevanju je namestnik varuhinje Ivan Šelih predstavil primer pobudnice, ki jo je Okrajno sodišče v Piranu obsodilo na plačilo odškodnine zaradi škodnega dogodka iz leta 1995. Pobudnica je trdila, da so izvedenska menja temeljila na neresnični zdravniški dokumentaciji, kar je bilo dokazano šele leta 2005, ko je bil v Splošni bolnišnici Izola izveden upravni nadzor. Člani komisije so takrat ugotovili, da je bilo eno izmed izvedenskih mnenj izdelano na podlagi ponarejene in prirejene dokumentacije.

Zadeva je bila posredovana Vrhovnemu državnemu tožilstvu, ki je ugotovilo, da je v večjem delu prišlo do zastaranja kazenskega pregona, glede izvedenskega mnenja pa je odločilo, da ne obstaja podlaga za ukrepanje. "Potrdimo lahko razočaranje pobudnice ob izgubi zaupanja v pravosodni sistem, ki ni bil sposoben sankcionirati storjene nepravilnosti," je zatrdil Šelih.

Čebašek-Travnikova je za konec še pojasnila, da so v letošnjem letu opazili povečanje števila pobud s področja sociale, okolja in delovnopravnega področja.