Cilj zakon o jamstveni shemi za fizične osebe je omogočiti najem posojila tistim osebam, ki so v začasnem delovnem razmerju, in omogočiti najem ali reprogramiranje posojil za tiste, ki so zaradi krize izgubili zaposlitev in ne morejo več redno poravnavati svojih obveznosti. Predvidenih je skupno 350 milijonov evrov za jamstva za posojila.

Posojila za ljudi, ki do njih do zdaj niso mogli
Do sodelovanja v shemi so v skladu s predlogi zakona upravičeni zaposleni za določen čas, katerih povprečna plača je v treh mesecih pred najemom posojila enaka ali nižja od 1,5-kratnika povprečne plače v Sloveniji za isto obdobje. Druga skupina oseb, ki naj bi jim država pomagala z omenjeno shemo, so mlade družine po zakonu o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Tretja skupina pa brezposelni, ki so delo izgubili zaradi poslovnih razlogov po oktobru 2008.

Država bo v primeru posojilojemalcev zaposlenih za določen čas prevzela 50-odstotno jamstvo, kreditojemalec pa bo lahko najel najman pet tisoč in največ 100 tisoč evrov posojila za obdobje največ 25 let. Če je kreditojemalec brezposeln, pa bo lahko najel največ 20 tisoč evrov posojila, za katerega bo 100-odstotno jamčila država.

Shemo bo izvajala banka SID na podlagi dražb, kjer bo glavno merilo za podelitev jamstvenih kvot bankam najnižja efektivna obrestna mera za posojilojemalce, država pa bo zanjo namenila 350 milijonov evrov.

Poslanci tudi o postopkih zaradi insolventnosti
Na dnevnem redu današnje seje je bil tudi predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki so ga poslanci sprejeli s 77 glasovi za in enim proti. Vlada je predlog novele sprejela 2. julija, z njo pa želi olajšati dokazno breme upnika pri dokazovanju pogojev za začetek stečaja, zlasti delavcev oziroma Jamstvenega in preživninskega sklada RS, ki predlaga začetek stečajnega postopka.

V noveli se določa neizpodbitna domneva trajnejše nelikvidnosti, če dolžnik za več kot tri mesece zamuja s plačilom minimalnih plač in s tem povezanih davkov ter prispevkov.

Z novelo želi vlada med drugim zagotoviti tudi ustrezen nadzor nad dolžnikom pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, če ta predlaga odložitev odločitve o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Zaradi tega se kot dodatni pogoj za odložitev odločanja določa pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov.

Po rebalansu sprejeli še zakon o izvrševanju proračunov
Potem ko so v četrtek poslanci potrdili nov rebalans proračuna, so z 51 glasovi za in 28 proti sprejel spremembo zakona o izvrševanju proračuna za leti 2008 in 2009, ki je pogoj za izvrševanje rebalansa. S spremembo se med drugim povečuje obseg zadolžitve države z 2,3 na 3,3 milijarde evrov.

Zakon zvišuje dovoljeno zadolževanje države z nekaj manj kot 2,3 na 3,3 milijarde evrov. Poslanci so razpravljali še o noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2008 in 2009, ki je nujni pogoj za izvrševanje sprejetega rebalansa. Njegova glavna novost je, da omogoča povečanje zadolžitev državnega proračuna s slabih 2,3 na dobrih 3,3 milijarde evrov.

SDS je vložil dopolnilo, po katerem bi v času trajanja finančne krize - predvidoma do konca leta 2010 - veljal tridesetdnevni plačilni rok za obveznosti države. Menijo, da bi bilo dopolnilo pomembno v času krize, saj bi podjetjem izboljšalo likvidnost. Predlog dopolnila je brezpredmeten, je dejal predsednik DZ Pavel Gantar, saj da posega v materialno določbo 22. člena, ki pa se ne spreminja, zato DZ o njem ne bo odločal. Predlagano je bilo, da bi omenjeno določilo vključili v prehodne določbe.

Andrej Vizjak (SDS) je dejal, da so v DZ primere, da se je s prehodno določbo posegalo v posamezne člene, že imeli.