Komisija za preprečevanje korupcije glede imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države poleg transparentnosti faz postopkov priporoča tudi dosledno upoštevanje določbe o izogibanju nastanka okoliščin nasprotja interesov ter določanje dodatnih oziroma posebnih pogojev za imenovanja v članstva v nadzornih svetih in upravah državnih družb.

Visoki standardi kot cilj in ne izgovor
Visoki standardi glede razkritij ter usposobljenosti in splošne primernosti članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države morajo po mnenju KPK-ja postati cilj, ne pa vnaprej pripravljen izgovor, da bo zaradi visokih meril zmanjkalo "kompetentnih" posameznikov. Visoki etični standardi in standardi transparentnosti morajo imeti v vseh fazah izbirnega postopka absolutno prednost pred hitro izbiro.

Komisija je ugotovila, da stanje na področju korporativnega upravljanja gospodarskih družb pod prevladujočim vplivom države ni zadovoljivo. "S sprejemom zakona o SDH so se stvari sicer obrnile v pravo smer, vendar pa bo uresničevanje zakona pokazalo, ali so imeli deležniki odkrit in resničen interes za ureditev področja in ali niso zakonske določbe znova zapisane tako, da se v njih išče praznina z namenom izogibanja jasnim in transparentnim postopkom," piše KPK v načelnem mnenju.

Akreditacijske komisije stanja niso izboljšale
V KPK so prepričani, da za transparentnost in integriteto ni treba spreminjati zakonodaje. Zadostuje že, da deležniki svoje odločitve utemeljijo ter pri odločanju upoštevajo visoke (nenapisane) etične in moralne standarde. Delovanje t. i. akreditacijske komisije, ki sedaj deluje v okviru Slovenskega državnega holdinga in ki naj bi skrbela za objektiven, na strokovnosti temelječ in transparenten postopek, netransparentnosti imenovanj članov nadzora ni odpravilo, še opozarjajo v KPK-ju.

KPK je v načelnem mnenju navedel tudi nekaj najbolj evidentnih primerov neodgovornega in netransparentnega ravnanja:

Poklical ga je ženin bratranec: kliči nadzornika in dobiš službo
V enem primeru je šlo netransparentno imenovanje predsednika uprave večje slovenske gospodarske družbe. Izbrani kandidat ni imel nikakršnih izkušenj z nadzornimi funkcijami v podjetjih. Kandidat je senatu komisije povedal, da ga pred imenovanjem nihče ni kontaktiral, v drugem kontekstu pa je navedel, da ga je pred konstitutivno sejo poklical ženin bratranec, sicer na vidni funkciji v državi, s prošnjo oziroma napotilom, naj pokliče enega od dotedanjih nadzornikov.

V kabinetu ministra bi raje videli, da nadzorniki odstopijo sami, ker jih je imenovala prejšnja vlada
Primer: vodja ministrovega kabineta je predsednika in podpredsednika družbe seznanil, da se bodo v kratkem sprožili postopki zamenjave članov nadzornega sveta in da bi na ministrstvu raje videli, da nadzorniki odstopijo sami. Kot argument naj bi vodja kabineta navedel, da želijo imeti v nadzornem svetu družbe ljudi, ki jim zaupajo. Medtem ko sta nadzornika sestanek razumela kot nedovoljen pritisk politike, vodja kabineta zapiše, da je šlo za neformalni sestanek, in ne zanika, da je na sestanku izrazil pričakovanje po odstopu, zapiše celo, da je nadzorni svet imenovala prejšnja vlada Janeza Janše na podlagi politične izkaznice, kar sum politične motivacije še okrepi.

Komisija je nekdanjo Slovensko odškodninsko družbo (Sod) posebej opozorila tudi na dvojnost vlog dveh članov nadzornega sveta Soda, ki sta kot člana akreditacijske komisije najprej nominirala kandidate, nato pa jih - po potrditvi uprave Soda - kot člana nadzornega sveta, če se seveda iz postopka nista izločila, še dokončno potrdila.