V slavnostnem govoru je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič orisala zgodovinsko ozadje praznika in poudarila, da je madžarizacija, ki se je začela krepiti v 19. stoletju, predstavljala velik izziv za Prekmurce: "Madžarske oblasti so poskušale z vse večjo vnemo izbrisati slovenski jezik in kulturo, vendar so prekmurski duhovniki, učitelji in kulturniki neomajno širili slovensko besedo ter krepili narodno zavest."

"Ko je konec prve svetovne vojne leta 1918 prinesel velike politične spremembe na zemljevidu Evrope ter med njimi razpad dolgoletnega gospodarja Slovencev, hegemonske in večnacionalne Avstro-Ogrske monarhije, se je pred slovenskim narodom odprla priložnost za združitev vseh Slovencev v eno državo. 17. avgusta 1919 so na množičnem zborovanju tukaj v Beltincih proslavili združitev Prekmurja z matičnim narodom. Ta dogodek je bil vrhunec večletnih prizadevanj slovenskih narodnih voditeljev in političnih voditeljev," je dejala predsednica DZ-ja.

Kot je nadaljevala, je Prekmurje s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto obogatilo slovensko skupnost in postalo del slovenskega gospodarstva, kulture in politike. "Pa vendar Prekmurje ni izgubilo svoje posebnosti. Ohranilo je raznolikost, svojo prekmursko govorico, svoje običaje, kar je obogatilo Slovenijo. A največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci," je poudarila.

Dodala je, da združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, ampak opomnik. "Opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj. Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin. Naša dolžnost je, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletata zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek," je sklenila Klakočar Zupančič.

Proslave v Beltincih so se sicer udeležili številni politiki in predstavniki različnih institucij. Med drugim aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, prvi predsednik republike Milan Kučan, več ministrov in ministric ter tako koalicijskih kot opozicijskih poslancev.

Proslava posvečena prekmurski duši

Scenaristka in režiserka Mateja Kokol, ki je poskrbela za umetniški program, je državno proslavo naslovila Med zemljo in nebom – razsežnosti prekmurske duše. V proslavo so bila vključena besedila Denisa Škofiča, pesmi Vlada Kreslina, uglasbena poezija Ferija Lainščka ter ljudska glasba, prepletena z elektronsko.

Nastopili so Marko banda, Vokalna skupina BeleTinke, Balladero, Nina Dominko, Sabina Cvilak, Saša Brezovšek, Regina in Samo Budna ter Kleemar.

V videoizjavah pa so se poleg prekmurskih dijakov iz različnih krajev Prekmurja pojavili potapljačica na vdih Alenka Artnik, astrofizičarka Andreja Gomboc in pevec Vlado Kreslin.

Posnetek celotne proslave:

V petek dopoldne je bila v Murski Soboti tudi osrednja regijska slovesnost, ki sta jo pripravila Prekmursko društvo general Maister in soboška mestna občina. Govorca sta bila župan Damjan Anželj in predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjan Farič.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred državno proslavo popoldne v Črenšovcih položila venec ob spomeniku Jožefu Kleklu, v Murski Soboti pa ob spomeniku, ki so ga odkrili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Pred državno slovesnostjo je imel občinski svet Beltinci tudi slavnostno sejo, na kateri je bil govorec državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.

S praznikom zaznamujemo 105 let od ljudskega zborovanja v Beltincih, ki je potekalo 17. avgusta 1919 in na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.

S tem je ozemlje Prekmurja, odkar je avgusta 1919 znova pripadlo ozemlju Slovenije, izpod madžarske oblasti prešlo pod Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, a ni dela prost dan.