Ko se je novembra 1918 končala prva svetovna vojna, se je podoba Evrope začela risati na novo. Stari imperiji so razpadli, meje je bilo treba zarisati na novo. Zmagovalne antantne sile so se kmalu nato sešle v Parizu na mirovni konferenci. Avgusta 1919 je delegacija novoustanovljene politične tvorbe Kraljevine SHS prejela odobritev, da lahko vojaško zasede Prekmurje do razvodnice med Muro in Rabo. Agrarna pokrajina, ki je bila stoletja kot del Ogrske upravno ločena od preostalih slovenskih ozemelj, je prvič postala del države matičnega naroda.

Čete so tja prikorakale 12. avgusta, 17. avgusta pa je vojska izročila oblast civilnemu upravitelju Srečku Lajnšicu, ki je v Beltincih pred več kot 20.000 ljudmi uradno razglasil združitev tega ozemlja s preostalim slovenskim ozemljem v Kraljevini SHS. Dokončna meja je bila začrtana z mirovno pogodbo med zmagovalnimi silami in Madžarsko, ki so jo podpisali 4. junija 1920 v dvorcu Trianon. Zunaj matične domovine so ostali Slovenci v Porabju.

Golob: Prekmurje je sinonim za uspešno delujoč večkulturni in večverski prostor

"Dan, ko se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je praznik vseh nas," je v poslanici zapisal predsednik vlade Robert Golob in dodal, da je "čas, v katerem si je Evropa celila rane po uničujoči prvi svetovni vojni, hkrati ponudil prostor za bolj trajne in pravične rešitve na vedno zapletenem evropskem zemljevidu".

Združitev z matičnim narodom je dala po Golobovih besedah prepotreben zagon za krepitev avtohtone kulture, jezikovne identitete in narodne zavesti prekmurskega življa. "Bila je podlaga za novo poglavje v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju Prekmurja," je poudaril in dodal, da je Prekmurje danes sinonim za uspešno delujoč večkulturni in večverski prostor, prekmurski človek pa sinonim za spoštljivega, skromnega in solidarnega člana slovenske skupnosti.

"Čas je, da smo po letih iskanja rešitev za razvojni preboj bolj konkretni in iskreni v željah, da prepoznamo in podpremo inovativnost, domače znanje ter željo po novih, trajnostnih pristopih, ki jih snujejo v regiji," je še zapisal Golob in zatrdil, da je vlada odločena, da tem ambicijam stopi naproti z željo, da se prebivalcem Prekmurja omogoči bolj kakovostno življenjsko okolje.

Sorodna novica Prizadevanja za priključitev Prekmurja: "To je bila skupna akcija"

"Za skrb za skupnost smo odgovorni sami"

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine.

V nedeljo je bila proslava v Beltincih, kjer imajo v spomin na prelomni dogodek pred 103 leti 17. avgusta občinski praznik. Tamkajšnji župan Marko Virag si je v nagovoru zaželel, da bi bilo Prekmurje enakovreden gradnik slovenske države, na kar po njegovih besedah v centru odločanja prevečkrat pozabljajo. "To se mora spremeniti, zato moramo biti še bolj odločni, še bolj razvojno povezani in še bolj glasni v boju za boljši jutri tako v naši občini kot v naši regiji," je povedal.

Osrednja slovesnost pa je bila v torek v Črenšovcih. Slavnosti govornik, predsednik republike Borut Pahor, je med drugim dejal, da na mnoge stvari v trenutnem dogajanju nimamo odločilnega vpliva. Za eno stvar pa smo odgovorni popolnoma sami – za skrb za skupnost, narodno in državljansko. Ob tem je pozval, da skrbno premišljamo o naših ravnanjih, da bi tako pripomogli k splošnemu občutku zaupanja v moč te naše skupnosti.

Sorodna novica Pahor: Za narodno in državljansko skrb smo odgovorni sami

Slovesnost je bila tudi zvečer v Ljubljani, pripravil jo je Klub Prekmurcev v Ljubljani, predsednik Pahor pa je sprejel obiskovalce na dnevu oprtih vrat predsedniške palače, kot je njegov običaj ob državnih praznikih. V nagovoru z županjo občine Črenšovci Vero Markoja sta spomnila na zasluge Jožefa Klekla starejšega pri priključitvi Prekmurja.

"Kot predsednik republike sem ob vsakem državnem prazniku, ki mu dajejo z obiskom predsedniške palače pečat tudi obiskovalci, zelo počaščen in pomirjen, vedoč, da obstaja med nami neka nenadomestljiva vez, ki nas povezuje v trdno narodno in državljansko skupnost," je dejal Pahor. "Naša dolžnost je, da skrbimo za to skupnost, da jo ohranjamo, da skrbimo zanjo, pazimo, da je med nami čim manj sovraštva in čim več razumevanja in spoštovanja."

Na tradicionalni slovesnosti je navzoče nagovoril tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, je poročala TV Slovenija.