Za odložilni veto na novelo zakona o tujcih je glasovalo 15 svetnikov, proti pa jih je bilo 12. Izglasovanje odložilnega veta je v ponedeljek predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Andrejem Poglajnom. Za pobudnike je namreč spornih več zakonskih rešitev novele, med drugim ukinitev periodičnega preverjanja pogoja zadostnega preživljanja in odlog znanja slovenskega jezika na stopnji A1.

Po mnenju predlagateljev je preverjanje pogoja zadostnega preživljanja treba ohraniti zaradi preprečevanja zlorabe pravic iz sistema socialnega zavarovanja. Spremenjeni pogoji znanja slovenskega jezika za tujce pa prinašajo odložitev znanja slovenskega jezika za tujce na stopnji A1, kar po njihovem mnenju ne omogoča integracije tujcev.

"Slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete. Potreba po znanju jezika je praktično na vsakem koraku. Znanje slovenskega jezika je pomembno zlasti, ko gre za vključevanje v vrtce in šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah, zaposlovanju. Zato morajo biti merila znanja slovenskega jezika takšna, da bodo omogočala čim boljšo integracijo tujcev v lokalno okolje," je v sporočilu za javnost opozoril državni svet.

Državni svetniki se ne strinjajo tudi z novim konceptom odločanja o zamenjavi delovnega mesta, delodajalca ter zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, ki ga prinaša novela. Nov koncept namreč ukinja obveznost izdaje odločbe upravne enote ob pozitivni odločitvi zavoda za zaposlovanje, tako da bo zadostovalo že samo soglasje zavoda za zaposlovanje.

Po mnenju državnih svetnikov je takšna ukinitev obveznosti izdaje odločbe upravne enote o pisni odobritvi neutemeljena in nekonsistentna in odpira možnost zlorab. Tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila na ponovni premislek o nekaterih predlaganih rešitvah v noveli, so med drugim opozorili v sporočilu.

Zaradi številnih pomislekov, ki so se odprli že pri obravnavi zakona v zakonodajnem postopku, in sicer tako na seji matičnega delovnega telesa državnega zbora in na seji državnega zbora, državni svet predlaga, da zakonodajalec ponovno pretehta svojo odločitev in ob ponovnem odločanju novelo zakona zavrne.

Opozorila o težavah, ki jih bi prineslo nadaljnje odlašanje sprejemanja

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za migracije Matej Torkar je očitke pobudnikov veta zavrnil kot neutemeljene oziroma pavšalne, opozoril pa je tudi na nekatere negativne posledice morebitne odložitve sprejemanja novele. V tem primeru bodo namreč 27. aprila začele veljati spremenjene določbe zakona o tujcih, po katerih "bi se s tem dnem uvedel pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A1 za polnoletne družinske člane tujcev", je opozoril.

Sorodna novica DZ sprejel noveli zakonov, ki urejata zaposlovanje in prebivanje tujcev pri nas

V razpravi so svetniki opozarjali zlasti na težave, ki bi jih prineslo nadaljnje odlašanje s sprejemanjem novele. Svetnica Branka Kalenić Ramšak je opozorila na pomanjkanje usposobljenega kadra za poučevanje in izdajanje potrdil o znanju slovenskega jezika in vlado pozvala, naj strokovnjake centra za slovenščino filozofske fakultete nemudoma vključi v snovanje strategije postopkov, povezanih z zahtevami po jezikovnem znanju in poučevanju slovenščine. Od vlade pričakuje tudi, da bo "nemudoma začela urejati zadeve, da ne bomo povzročili številnih družinskih tragedij".

Na pomanjkanje delovne sile je opozorila tudi svetnica Monika Ažman, ki je bila v državni svet izvoljena kot predstavnica zdravstva. Kot je opozorila, Slovenija v zdravstveni negi, kjer je 90 odstotkov delovne sile ženskega spola, nikoli ni bila samooskrbna. "V zadnjih 30 letih tudi nismo storili nič, da bi opolnomočili slovensko zdravstveno nego in babištvo," je med drugim poudarila.

Da bo glasoval proti odložilnemu vetu je pred glasovanjem napovedal tudi svetnik Jožef Školč. Po njegovem mnenju "razlogi za veto ne stojijo", novela zakona o tujcih pa po njegovem mnenju rešuje predvsem težave s pomanjkanjem delovne sile v Sloveniji.

Odložilni veto so podprli v komisiji državnega sveta za državno ureditev in v interesni skupini lokalnih interesov ter svetnik Matej Slapar. Po Slaparjevem mnenju bi moral državni zbor pri sprejemanju novele opraviti širšo razpravo, ne pa, da se zdaj sprejema po "nujnem postopku," je poudaril.