Do predloga za začetek postopka za spremembe ustave (z ustavnim zakonom) so se opredelili državni svetniki. Soglasno so sprejeli negativno mnenje svoje komisije za državno ureditev, ki jo bodo poslali ustavni komisiji DZ-ja. Večina je izrazila ogorčenje, ker na sejo ni bilo prvopodpisanega predlagatelja, predsednika DZ-ja Gregorja Viranta.

Ukinitev nikakor ne sme temeljiti na varčevanju, je dejal Bogomir Vnučec, predstavnik lokalnih interesov. Poudaril je, da "državni svet stane manj kot dva milijona evrov letno", medtem ko se drugje troši veliko več. "Če bi ukinili eno tretjino poslancev, bi privarčevali več kot z ukinitvijo DS-ja," je obrazložil.

"DS daje bolj kakovosten zakonodajni postopek"
Argumenti za ukinitev DS-ja kažejo na neko ozkost duha, je zatrdil Anton Peršak, zastopnik kulture in športa. DS namreč omogoča bolj kakovosten zakonodajni postopek, saj prinese širši dialog in višjo stopnjo soglasja, je pojasnil, zakonodajnega postopka pa ne ovira, ker v vsakem primeru velja 'vacatio legis', obdobje med sprejetjem in uveljavitvijo zakona. DS h kakovosti prispeva tudi z mnenji in predlogi, ki jih daje državnemu zboru, je pa žal upoštevanje teh odvisno od volje poslancev, je dejal svetnik.

Pobude za ukinitev DS-ja se po Peršakovih besedah pojavljajo že od same ustanovitve, kažejo pa na neko "tradicionalno slovensko značilnost" - če je pri nas kaj drugače kot v Nemčiji ali Franciji, je to avtomatsko slabo. "Nikoli nismo razmišljali, kaj pa če je to boljše," se je pridušal. Tudi Peršak nasprotuje ukinitvi, saj je proti "pogubni spregi kapitala in strankarskih ideologij".
"Stranke moti predvsem odložilni veto"
Na nižanje demokratičnih standardov je opozoril tudi Mihael Jenčič, predstavnik samostojnih poklicev. Mnenje je ponazoril s pravosodjem: sodni postopki bi bili bistveno hitrejši, če bi se vse končalo po razsodbi prvostopenjskega sodišča in ne bi bilo možnosti pritožb na sodišča višjih stopenj. "Kakšen tak predlog se še ni zgodil, glede na stanje v državi pa pričakujem, da se bo to kmalu zgodilo," je izjavil. Po njegovem mnenju stranke moti predvsem odložilni veto, vendar ima DS tudi pri tem le sedem dni časa, ali ga bo predlagal ali ne, je dodal.
Za spremembe večina strank
Za spremembe v državnem svetu se je v nedavni predvolilni kampanji opredelila večina strank. Nekateri bi ga ukinili, drugi bi ga preoblikovali (denimo v nekakšen regionalni svet, kjer bi bile zastopane občine), redkejši bi ga ohranili v zdajšnjem stanju.

Koalicijski SLS ukinitve ne podpira
Pod predlogom je prvopodpisani predsednik DZ-ja Gregor Virant, ki ima za seboj koalicijo brez SLS-a. Za spremembe ustave je potrebna dvotretjinska večina v DZ-ju, zato potrebuje 60 glasov, za zdaj pa predlog v strankarskem oziru podpira 43 poslancev. Virant zato računa predvsem na Pozitivno Slovenijo.

Po Virantovih besedah je državni svet nepotrebna institucija. Dvodomni parlamenti temeljijo bodisi na federativni ureditvi države ali pa se pojavljajo v državah z monarhično tradicijo, je spomnil ob vložitvi predloga. Nič izmed tega pa za Slovenijo ne drži, zato ga po njegovem mnenju ne potrebujemo. Poleg tega DS ni drugi dom parlamenta v pravem pomenu besede, saj so njegove pristojnosti v primerjavi z DZ-jem precej omejene.
Kaj torej DS lahko počne?
Državni svet ima zakonodajno pobudo, saj lahko DZ-ju predlaga sprejetje zakonov ali dopolnil k členom. Najpogostejša aktivnost - tudi tokrat - je podajanje mnenj o vseh zadevah v njegovi pristojnosti. DS-jevo najostrejše orožje je odložilni veto. Izglasuje ga lahko na že sprejete zakone, ki morajo potem biti znova potrjeni z večino glasov vseh poslancev (ne le večino navzočih). DS lahko tudi sproži referendumski postopek, zahteva uvedbo parlamentarne preiskave ali pa sprejetje avtentične razlage zakona. Ustavnemu sodišču lahko poda zahtevo za presojo ustavnosti določenega akta ali predpisa.