Veto je bil izglasovan z 20 glasovi za, 14 proti, 3 svetniki pa so se vzdržali. Da bi zakon stopil v veljavo, bo zdaj potreboval absolutno podporo poslancev državnega zbora.

"Malo delo bo še bolj odrinjalo delo za nedoločen čas"
Dušan Semolič je v imenu predlagateljev odložilnega veta, interesne skupine delojemalcev in svetnika Draga Žure, pojasnil, da bodo ceno za navidezen dvig konkurenčnosti s pomočjo zakona o malem delu plačali mladi in brezposelni.

"Mladi po končanem šolanju težko najdejo zaposlitev na kvalitetnem delovnem mestu. Ta problem je zelo velik in zaznamuje tudi druga področja v državi. Malo delo bo še bolj odrinjalo delo za nedoločen čas. Delodajalci bodo namreč zaposlovali preko malega dela, ker je to za njih ceneje, razbita pa bodo tudi že obstoječa delovna mesta," je prepričan.

Povedal je, da bodo delavci, ki bodo delali po novem zakonu, prikrajšani za številne pravice, ki pripadajo redno zaposlenim, zato je zakon o malem delu po njegovem mnenju pot v revščino. Dodaja, da bodo najbolj prizadete delavke v storitvenem sektorju.

"Zakon na napačen način ureja študentsko delo"
Žura je še pojasnil, da zakon na napačen način ureja študentsko delo, tako z vidika časa in prostora kot tudi z vidika drugih skupin prebivalstva.

Predlagatelje podpira tudi državni svetnik Jože Mencinger, ki meni, da bo prišlo do zamenjave "velikega dela z malim, kar je povsem razumljivo. Bojim se, da bomo s tem zakonom pristali med državami z največjo brezposelnostjo v EU-ju."

"Malo delo ne bo izpodrivalo rednih zaposlitev"
Minister za delo Ivan Svetlik je ob tem pojasnil, da je cilj zakona postaviti zakonski okvir občasnim delom, ki danes potekajo v sivi coni. Študentsko delo je po njegovem mnenju preseglo okvire in namen, ki mu je bil v začetku določen. "Cilj zakona je, da bodo mladi vzpostavili, brezposelni in upokojenci pa ohranjali stik s trgom dela," razlaga Svetlik.

"Malo delo ne bo izpodrivalo rednih zaposlitev. Če bi bilo to res, bi že danes ponudili več dela študentom, pa ga ne. Vzpostavljamo omejitve koriščenja malega dela, v nasprotju z danes, ko omejitev ni. Malo delo bo dražje, kot je zdaj študentsko delo, zato ne bo ekonomskega motiva za to. Tudi revščine ne bo, saj imajo te kategorije, brezposelni in študentje, socialno varnost že zagotovljeno s svojim statusom, ki jim namenja različne oblike subvencij in državne pomoči," še dodaja.

Svetliku je pritrdil državni svetnik Veljko Rus, ki je izpostavil tudi izkoriščanje študentov za delo, ki po njegovem mnenju spominja na "Dickensovo Anglijo". Zatrdil je, da imamo trenutno "institucionalizirano nelojalno konkurenco, saj lahko delodajalci kadar koli odpustijo delavca in pripeljejo študenta".

Predlog veta vložili delojemalci
Predlog za odložilni veto na zakon o malem delu je pretekli teden vložila Interesna skupina delojemalcev na čelu s Semoličem. Menijo namreč, da je zakon izjemno škodljiv za trg dela. Večina državnih svetnikov se je že ob obravnavi predloga zakona o malem delu izrekla proti njemu.

ŠOS: Študentje so o novem zakonu dovolj obveščeni
Študentska organizacija Slovenija (ŠOS) je skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) državnemu zboru predlagala več kot deset tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu. Predsednica ŠOS-a Katja Šoba je ob tem povedala, da so podpise zbirali na mestih, kjer je populacija študentov najštevilčnejša. V ŠOS-u menijo, da so študenti dovolj obveščeni o novem zakonu in o malusih, ki jih ta zakon prinaša. "Zakon je slab in škodljiv za vse študente," je še dodala Šoba, ki si želi, da bi bil referendum izveden čimprej.

"V podaljšanem vikendu smo zbrali štirikrat več podpisov, kot je bilo potrebno, kar pomeni, da je zakon res slab. To je pokazala tudi volja ljudstva. Ostaja pa grenak priokus, ker nas ob vložitvi podpisov ni sprejel predsednik državnega zbora Pavel Gantar," je v imenu ZSSS-ja povedal Goran Lukič in poudaril, da je tak zakon "mala protidelavska ustava" in je kot tak nesprejemljiv.