Koalicijske stranke zakon načeloma pozdravljajo, a poudarjajo, da bodo v nadaljnji obravnavi potrebni popravki. Čeprav so v koalicijskem Zaresu glede podpore neenotni, opozicija pa zakona ne podpira, bo predlog v četrtek najverjetneje dobil podporo za nadaljnjo obravnavo v DZ-ju.

V uvodu v parlamentarno razpravo ob prvem branju predloga zakona je minister za delo Ivan Svetlik dejal, da želijo "z uvedbo zakona o malem delu povečati prožnost trga dela in zagotoviti ustrezno varnost vsem, ki bodo opravljali takšno delo". V Sloveniji je po njegovih besedah vse več ljudi, ki opravljajo delo s priložnostnim značajem, tem ljudem (dijakom, študentom, upokojencem in brezposelnim) pa je treba zagotoviti pravice iz sistema socialnega zavarovanja, ki jih zdaj nimajo. Vsem, ki bodo opravljali malo delo, se bo po novem upoštevala delovna doba, saj bodo plačevali prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno.

Svetlik: Na neprimen sistem študentskega dela nas je opozoril tudi Bruselj
Poleg tega je sistem študentskega dela v Sloveniji zdaj problematičen, na to pa je Slovenijo opozorila tudi Evropska komisija, je spomnil Svetlik. Ta je kritična, ker obstoječi sistem ne vključuje socialnega zavarovanja, študentom in dijakom pa ne daje nobenih pravic, je dodal.

Minister je zatrdil še, da zakon o malem delu omogoča študij in sredstva zanj. Kot je znano, predlog sicer predvideva začasno in občasno delo v obsegu največ 14 ur na teden oz. 60 ur na mesec oz. 720 ur na leto. Omejitve so predvidene tudi za delodajalce, ki po novem svojih dejavnosti ne bi mogli graditi več zgolj na malem delu, temveč bi morali ponuditi tudi zaposlitve, je poudaril.

SNS: Pride lahko do razbijanja velikih delovnih mest na mala
Kot je znano, je na predlog zakona o malem delu vezanih več pomislekov. Mnogo jih je, denimo, nanizal Silvan Majhenič, ko je predstavil stališče poslanske skupine SNS-a. Kot je dejal, se pri vsem skupaj poraja vprašanje razlike med malim delom in delom za krajši delovni čas. Sam vidi eno zelo pomembno - da malo delo ne bremeni stroškov dela iz naslova delovnega razmerja (odpravnine, letni dopust, prevoz na delo ipd.).

In prav ta minus, ki mu bodo priča tisti, ki bodo opravljali malo delo, omogoča porajanje dileme razbijanja velikih delovnih mest na mala, je bil zaskrbljen poslanec SNS-a. Delodajalec, ki zdaj zaposluje deset delavcev, bi jih lahko po uveljavitvi zakona o malem delu šest, je povzel raziskavo stanja v drugih državah, ki naj bi pokazala, da se je zaradi uvedbe malega dela znatno zmanjšalo število zaposlitev za polni delovni čas, med tem ko se je delež manjših del povečal za trikrat.

LDS: Že zdaj 80 odstotkov študentov dela manj kot 720 ur na leto
Po pričakovanjih je bil precej bolj naklonjen predlogu Ljubo Germič, ki je poslance nagovoril v imenu poslanske skupine LDS-a. Pozdravil je odločitev ministrstva za delo, da vse oblike občasnih in priložnostnih del uredi v enem zakonu, tako da bo študentom, upokojencem in brezposlenim omogočen enakopraven dostop do krajših zaposlitev. "Skupno obravnavo razumemo kot načelo solidarnosti med različnimi generacijami," je povedal.
In katere so po njegovem prednosti zakona? Študenti bodo pokojninsko in zdravstveno zavarovani, pri čemer bodo poravnani stroški, če bodo zboleli za kakšno poklicno boleznijo ali se ponesrečili na delovnem mestu; ne bo več nezakonite konkurence diplomantom in mladim, starim do 30 let, ki nimajo statusa študenta, ipd. Po Germičevih besedah študenti zdaj predstavljajo kar 15 odstotkov vseh delovno aktivnih mladih in zaradi dela podaljšujejo čas študija, na drugi strani pa je med njimi že zdaj 80 odstotkov takšnih, ki delajo manj kot 720 ur na leto, kar predstavlja zgornjo mejo po predlogu zakona o malem delu.

SD: Sedanji sistem študentskega dela najbolj neoliberalna oblika dela
Da je zakon o malem delu nujen, je menil tudi Dejan Levanič (SD). Tako je po njegovem zaradi vedno več oblik nestandardnega dela, ki, če želimo imeti socialno državo, terjajo uvedbo enotnega okvira pravic in socialnih zavarovanj za vse, ki opravljajo začasno oz. priložnostno delo.
Poslanec je posebej spregovoril tudi o študentih, pri čemer se je navezal na raziskavo Evroštudent iz leta 2007, ki je pokazala, da slovenski študent na predavanjih povprečno preživi 18 ur na teden, 17 pa jih porabi za delo. Toliko dela vpliva na študij, je razvidno iz raziskave, zato se SD zavzema za to, da bi študenti več študirali in manj delali. Poleg tega je Levanič prepričan, da sedanji sistem študentskega dela predstavlja najbolj neoliberalno obliko dela, saj jim ne zagotavlja nobene varnosti.

SDS: Ministrstvo ignorira tiste, ki jim je zakon namenjen
Alenka Jeraj je v imenu poslancev SDS-a izrazila zaupanje v dober namen predloga zakona, vendar ni mogla mimo kritike. "Predlog je izvedbeno precej slab, poleg tega pa ministrstvo tradicionalno slabo načrtuje finančne posledice," je menila. Pomanjkanje analiz pa ni edino, kar je zmotilo SDS, saj poslance največje opozicijske stranke skrbi, ker "ministrstvo ignorira vse tri skupine, ki jim je zakon namenjen", namesto da bi s študenti, upokojenci in sindikati vodili socialni dialog.

Jerajeva je priznala, da bi sistem študentskega dela potreboval nekatere izboljšave. Tudi po njenem bi bilo treba izboljšati nadzor nad uporabo študentskih napotnic, bolj bi bilo treba obdavčiti študentsko delo, da ne bi predstavljalo nelojalne konkurence, zaostriti bi bilo treba pridobivanje študentskega statusa ipd. Vendar ne čez noč in ne brez pogovorov z vpletenimi, je opozorila poslanka, ki ne verjame v napovedi o tem, da bo štipendij več, sočasno z omejitvijo študentskega dela, "ker so zakoni (štipendije so urejene v svojem zakonu, op. a.) slabo pripravljeni in podaljšujemo čas njihove uveljavitve".

Zares: Več denarja za domove, manj za servise in ŠOS
Ni res, da bi vse lahko rešili z boljšim nadzorom, je nato zatrdila prva poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem. Spomnila je, da se zlorabljanje pojavlja pri vpisovanju na fakulteto za alibi za možnost opravljanja študentskega dela; študij se podaljšuje (tudi 10 let); preprodajajo se napotnice za 10-odstotno provizijo ipd. Malo delo ohranja pozitivne strani študentskega dela, ščiti pravice dijakov in študentov in jim omogoča socialno varnost, je povedala. Pozitivno se ji zdi, da bodo šle dajatve od študentskega dela za štipendije, študentske domove, izvajanje inšpekcijskega nadzora, vzdrževanje in vodenje evidenc, rizični sklad, manj pa za študentske servise in Študentsko organizacijo Slovenije.

Opozorila je še, da predlog zakona brezposelnim omogoča aktivacijo (pri čemer ga lahko opravljajo le, če še naprej iščejo redno zaposlitev); upokojencem aktivnost; študentom pa delo, prilagojeno študiju.

SLS: Malo delo bi bilo treba sprejemati skupaj s štipendijami
Jakob Presečnik (SLS) je podobno kot Jerajeva opozoril, da zakonu nasprotujejo vsi, ki jim je namenjen, po drugi strani pa se, kot je dejal, v poslanski skupini SLS-a zavedajo, da je študentsko delo treba urediti. Koaliciji tako kot v SDS-u najbolj zamerijo to, da predlog nima "bistvenega elementa, to je uspešnih pogajanj s socialnimi partnerji, kar je tudi zaveza koalicije iz koalicijske pogodbe".

Presečnik je prepričan tudi, da bi bilo treba zakon sprejemati skupaj z zakonom o štipendiranju. Zato v SLS-u pričakujejo, da si bosta vlada in ministrstvo do jeseni vzela čas ter pripravila boljše rešitve, ki bodo usklajene tudi s socialnimi partnerji.

DeSUS: Bojimo se nelojalne konkurence
V DeSUS-u se po besedah Franca Jurše z zakonom načeloma strinjajo in ga bodo v prvi obravnavi podprli. Prepričani so, da zakon ustrezno določa meje, do kdaj lahko študent še dela, pozitivno pa se jim zdi še, da upokojencem omogoča aktivnejšo starost.

Tisto, kar jih moti, je strah, da bo malo delo, kot je trenutno opredeljeno v zakonu, bilo nelojalna konkurenca nezaposlenim in malim delavcem, zato bi bilo treba zakon v nadaljnjih obravnavah po njihovem ustrezno spremeniti.

Študenti, sindikati in strokovnjaki proti zakonu o malem delu
Spomnimo. Študentje zakonu nasprotujejo, ker časovno in glede na zaslužek omejuje študentsko delo. Ob tem skupaj s številnimi strokovnjaki in sindikati opozarjajo, da vlada ob tem ni zagotovila ustrezne štipendijske politike. Menijo, da bo malo delo le še povečalo zaposlovanje v negotovih oblikah dela. Obdavčeno bo s 30-odstotno stopnjo, opravljali pa ga bodo lahko še upokojenci in brezposelni.