Ob robu vladnega obiska na Gorenjskem je Borut Pahor za gorenjski Radio Sora spregovoril o najrazličnejših aktualnih dogodkih. O vplivu gospodarske krize na državo je tako med drugim dejal, da je bila Slovenija lani med državami, ki so zazanale najstrmejše padce kazalcev, zdaj pa je med tistimi, ki najhitreje okrevajo. V marcu 2010 je tako glede na februar industrijska proizvodnja po njegovih besedah porasla za 6,2 odstotka. In med tistimi regijami, ki hitro napredujejo v kazalnikih zaposlovanja in poslovanju podjetij z dodano vrednostjo, je tudi Gorenjska, je dodal.

Upa na najboljšega kmetijskega ministra in uspešen zagovor Kresalove
Beseda je tekla tudi o ratifikaciji sporazuma o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je premier spomnil, da bodo končno besedo o arbitraži dali državljani, ki bodo, kot je dejal, če želijo, da gre država naprej, sporazum na prihajajočem referendumu podprli.

O novem kmetijskem ministru, ki ga išče že tedne, je predsednik vlade povedal, da hoče imeti najboljšega. "Če bi se zadovoljili s povprečnežem, bi jih imeli že deset," je zatrdil. Kmetijski minister pa ni bil edini, o katerem je govoril, saj pogovor ni zaobšel ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, zopek katero je opozicija že pred časom vložila interpelacijo. To ne bo lahko ne zanjo ne zanj, pravi Pahor in dodaja, da bo Kresalova še pred sredinim zagovorom v parlamentu predstavila dodatna pojasnila, s katerimi bo prepričala novinarje, javnost in poslance.

Vztraja pri dvigu upokojitvene starosti, razočaran nad zdravstveno reformo
V nadaljevanju je razpravljal o reformah, ki pretresajo javnost. Ena med njimi je pokojninska, ki, kot je znano, najbolj razburja z dvigom upokojitvene starosti. Premier pri tem opozarja, da je Slovenija med državami, ki imajo najnižje postavljeno starostno mejo za upokojevanje. Prav zato bo vztrajal, da vlada uveljavi višjo upokojitveno starost, hkrati pa tudi bonuse in maluse.

Manj optimističen je bil, ko ga je novinar povprašal po mnenju o zdravstveni reformi, saj je prepričan, da bi bil lahko predlog nekoliko "drznejši". Država namreč po njegovih besedah potrebuje močno javno zdravstvo, čeprav sam nima nič proti zasebnemu, če je tisto, kar je vmes, transparentno (to pa očitno še ni).

"Sistem študentskega dela katastrofa"
Pri uveljavljanja reforme, povezane s študentskim delom in protesti študentov zoper njo, je izrazil skrb, da si želijo imeti mladi toliko časa status študenta. Prepričan je, da je tako zato, ker zaslužijo več, če ob študiju delajo, kot če bi študirali in opravljali enako delo s pridobljeno izobrazbo. To je katastrofa oz. anomalija, je sklenil.