Znano je, da je predlog zakona o malem delu že v javni razpravi, do njega pa so kritični študenti, sindikati in delodajalci. Kritike zadnjih dveh skupin kažejo na to, da so njuni predstavniki na različnih bregovih. Sindikati vztrajajo, da zakon ne sme ogrožati rednega zaposlovanja, delodajalci pa so kritični do omejitev, ki jih predvideva predlog, in dvomijo o zadovoljivem kompromisu. Vlada na drugi strani verjame, da bodo skupaj našli ustrezne rešitve.

Svetlik ostaja optimist
Minister za delo Ivan Svetlik je tako po seji ESS-ja dejal, da imajo za usklajevanje zakona dovolj časa, in da je mogoče, čeprav obstajajo interesna razhajanja, najti marsikatero rešitev, "če bomo strpno in intenzivno delali".

Minister je prepričan, da je letni zaslužek 6.000 evrov, ki ga predvideva zakon, ustrezen znesek, od tod naprej je namreč po njegovih besedah mogoče opravljati druge oblike dela, denimo pogodbeno, saj malo delo ne pokriva celotnega polja dela.

Hribar Milič: Zakon sili k sivi ekonomiji
Da so omejitve malega dela smiselne prav zato, ker bodo vključeni v to delo ohranili svoj prvotni status, ki predvideva tudi določene obveznosti, je pojasnil tudi Zoran Kotolenko, vodja programov zaposlovanja na ministrstvu za delo, ki tako kot Svetlik ne pričakuje večjih težav pri usklajevanju zakona.

Zakaj torej o roku uskladitve - 6. april - dvomijo delodajalci? Kot odgovarjajo, jim zakon nalaga dodatne administrativne ovire in onemogoča fleksibilne oblike zaposlovanja, ki jih v določenih obdobjih podjetja potrebujejo. Zakon zato po besedah direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča sili k dodatni sivi ekonomiji. Poleg tega delodajalce motijo še omejitve glede trajanja dela in zaslužka, določenega števila zaposlenih in zahteve po zdravstvenem pregledu.

Rebolj: Nevarnost dela na črno, nevarnost posega v redno delo
Eno ključnih vprašanj seje je bilo, ali malo delo restriktivno ali manj restriktivno opredeliti. Če bo preveč restriktivno, bo zacvetelo delo na črno, če bo preveč ohlapno, pa lahko poseže v redno delo, je dejal predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Ključno stališče sindikata se zato ni spremenilo: malo delo ne sme pomeniti manj rednega zaposlovanja.

Rebolju se zdi zgornja meja zaslužka za študentsko delo sprejemljiva, a bo treba tu še poiskati kompromis, saj so interesi delodajalcev in sindikatov različni, je opozoril.

Krajnik: Zakon o malem delu z velikimi omejitvami
Oglasil se je še generalni sekretar na Obrntni zbornici Slovenije Dušan Krajnik, ki je zatrdil, da omejitev, da lahko dijaki in študenti delajo le 14 ur na teden, ni realna. Kritičen je bil tudi do omejitve zaslužka, zato je zakon o malem delu označil za zakon z velikimi omejitvami.