Kot je znano, zakon prinaša 29,5-odstotno obdavčitev študentskega dela (namesto trenutne 16,8-odstotne), omejitev dela na 728 ur na leto (oziroma 14 ur na teden; tedenska omejitev velja za brezposelne in upokojence, ne pa tudi za študente, ki pa prav tako na smejo preseči letne omejitve), bruto prejemek na uro pa bo lahko najmanj 3,5 evra in največ 8 evrov. Obstaja tudi omejitev glede števila na ta način zaposlenih; pri delodajalcu jih lahko naenkrat opravlja malo delo toliko, da njihovo število ne presega 30 odstotkov redno zaposlenih pri tem delodajalcu.

Kot je ob predstavitvi še povedal minister Ivan Svetlik, se bo tovrstno delo štelo v delovno dobo, opravljali pa ga bodo lahko tudi brezposelni in upokojenci. Iz malega dela se bodo plačevali tudi prispevki za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.

Predlog predvideva tudi vzpostavitev centralne informativne evidence o malem delu, ki jo bo vodil Zavod RS za zaposlovanje.

Celotno besedilo predlaganega zakona lahko preberete tukaj.

Kožuh Novakova: Študentom ne konkuriramo, saj gre za drugo delo
Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, je za MMC povedala, da novo ureditev seveda podpirajo, saj so bili sami njeni pobudniki. Pri nas je 200.000 upokojencev, mlajših od 70 let, ki lahko še kaj naredijo, poudarja.

Ko bo recesije konec, bo delavcev marsikje primanjkovalo, predvsem kar zadeva, denimo, storitvene dejavnosti, zlasti medsebojno pomoč starejših, ureditev vrta, oskrbo na domu in podobno. Pa tudi upokojeni zdravnik ali medicinska sestra - teh kadrov namreč primanjkuje - bi lahko delala en dan v tednu ali nekaj ur vsakih nekaj dni. Prav tako lahko starejši strokovnjaki v podjetjih poučijo mlade, da ne bodo delali preveč napak, navaja Kožuh Novakova.

Številni upokojenci seveda že delajo, a na črno, zato je prav, da se to uredi, poudarja. Glede očitkov študentov Kožuh Novakova dodaja še, da so bili predstavniki ŠOS-a pri njih, saj meni, da je treba vzpostaviti dialog. Starejši, izkušeni delavci ne morejo konkurirati začetnikom, pa tudi iz zgoraj opisanih možnosti za upokojensko delo je razvidno, da ne gre za medsebojno konkurenco, meni.

ŠOS: Pokojninska osnova se tako niža
Na Študentski organizaciji Slovenije, kot rečeno, menijo drugače. In kakšne so nevarnosti, ki jih po mnenju ŠOS-a nova ureditev prinaša študentom? Prva težava je zanje sama vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje pod, kot menijo, izrazito diskriminatornimi pogoji v primerjavi s preostalo populacijo. Ker naj bi bilo malo delo omejeno tako glede na število ur kot na višino prihodka s tega naslova, poteka pridobivanje pokojninske dobe izrazito počasi, pokojninska osnova pa se niža in znižuje končno pokojnino, navajajo.

Poleg tega bi po navedbah ŠOS-a dijaki in študenti v novem sistemu izgubili svojo prednost, saj so zaradi svojih šolskih in študijskih obveznosti najmanj fleksibilni ter se v tem ne morejo primerjati z brezposelnimi ali upokojenci, ki tovrstnih obveznosti nimajo.

Kot še menijo, izhodišča zakona o malem delu ne obravnavajo sicer pogosto slišanega očitka, da študentsko delo pogosto ni povezano s smerjo posameznikovega študija. Malo delo tega neskladja ne odpravlja, temveč ga povečuje, saj veča konkurenco in na zahtevnejših delovnih mestih daje prednost izkušenim kandidatom (upokojencem, brezposelnim), trdijo na ŠOS-u.

Z delom do - manjših pravic?
"V primeru nekompatibilnosti delovno aktivne osebe prek malega dela ter statusa študenta bi nastala paradoksalna situacija. Študent, ki ne bo opravljal dela, bo na podlagi statusa upravičen do subvencioniranega bivanja, prehrane, prevoza, štipendije, zdravstvenega zavarovanja. V kolikor pa bo študent sprejel delo, pa bo postal del aktivnega prebivalstva, ki je obremenjen z vplačevanjem pokojninskih in zdravstvenih prispevkov, čeprav je do njih kot del šolajoče se mladine že upravičen," še navajajo.

Nejasen položaj brezposelnih
Kako pa je z breposelnimi? Na prvi pogled se zdi, da bi jim vsaka oblika zaposlitve prišla prav, vendar pa na ŠOS-u opozarjajo, da bi težave nastale, ko bi nekdo želel opravljati malo delo "v enem kosu", kar bi ga seveda za ta čas izključilo s trga dela. Obenem po njihovih besedah ni jasno oz. ni določeno, katere dodatne socialne pravice se bodo posameznikom priznale.

Prav tako se bo povečal delež negotovih zaposlitev, s čimer se bo zniževala potreba po rednih zaposlitvah, tudi menijo na ŠOS-u, kjer opozarjajo še, da bi na ta način lahko prišlo do prave erozije zaposlitev za nedoločen čas.

Za komentar smo zaprosili tudi Zavod RS za zaposlovanje, od koder odgovarjajo, da morajo biti brezposelni aktivni pri iskanju dela oziroma zaposlitve, kar pomeni, da pridejo v poštev vse zakonite oblike dela in zaposlovanja, vključno z malim delom. To je nova, dodatna priložnost za zaposlovanje, za pridobitev novih delovnih izkušenj in znanj, ki povečujejo zaposljivost, obenem pa se na ta način ohranja tudi socialna vključenost brezposelnega, poudarjajo. Takšna vrsta dela pa, nenazadnje, prinaša tudi dohodek.

Glede opravljanja malega dela "v enem kosu" pa poudarjajo, da za brezposelne velja tedenska omejitev 14 ur. "Poleg tega je treba tudi omeniti, da gre pri malem delu za začasno ali občasno delo oz. časovno omejeno delo, poleg tega se malo delo ne sme opravljati na sistemiziranih delovnih mestih oziroma na delovnih mestih, kjer se delo trajno opravlja v obsegu več kot 14 ur na teden, to pomeni, da ne bi smelo vplivati na redne zaposlitve," dodajajo.