Študentsko in priložnostno delo se bo štelo v delovno dobo, malo delo pa bodo lahko opravljali tudi brezposelni in upokojenci, je na predstavitvi zakona dejal minister Ivan Svetlik.

"S tem zakonom predvidevamo, da bo precejšen del sive ekonomije ali dela na črno zdaj lahko potekal v formalni obliki, torej kot malo delo. Ocenjujemo, da je študentsko delo prešlo svoje okvire in da trenutno predstavlja več škode kot koristi," je pojasnil Svetlik. Študentsko oziroma malo delo se bo tako po novem štelo tudi v delovno dobo, ne bo pa se upoštevalo pri izračunu višine pokojnine.

Večje spremembe pa se obetajo tudi za študentske servise in študentske organizacije. Čeprav zakon ohranja 14-odstotne koncesijske dajatve, pa bo 10 odstotkov (od 14) dajatev od dela šlo za štipendije (6 %), študentske domove (1,5 %), organizacije, ki posredujejo delo (1,5 %) in drugo, zgolj 4 odstotki pa bodo namenjeni študentskim in drugim organizacijam ter t. i. rizičnemu skladu.

Rizičen sklad, če delavec ne dobi plačila
Tudi ustanovitev rizičnega sklada je namreč novost, iz njega pa naj bi plačali tiste delavce, ki iz različnih razlogov in zapletov od delodajalca ne bi dobili plačila za opravljeno delo. Uvaja se tudi centralna evidenca, v kateri bodo zabeleženi vsi, ki opravljajo malo delo, in delodajalci, ki malo delo ponujajo. Na ta način bo po ministrovih besedah lažji nadzor, za kršitelje pa so predvidene globe ter prepovedi opravljanja oziroma ponujanja dela.

Sistem napotnic sicer ostaja, spreminjajo pa se stvari na področju študentskih servisov. Servisi, ki bodo lahko posredovali malo delo, bodo namreč izbrani in bodo dobili koncesijo za obdobje petih let. "Sprememba je tudi ta, da bi se posredovanje tega dela izvajalo kot nepridobitna dejavnost in ne kot profitna," je pojasnil minister.

Spremembe tudi na področju štipendiranja
Na ministrstvu predvidevajo, da bo zakon stopil v veljavo 1. januarja 2011, takrat pa bodo uveljavili tudi spremembe na področju državnih štipendij. Pri državnih štipendijah namreč dvigajo cenzus za pridobitev štipendije, ki je po novem 65 odstotkov povprečne plače in ne več 65 odstotkov minimalne plače. "Tako naj bi posamezniki v večji meri prišli do štipendij in štipendije bodo tudi večje," zagotavlja minister.

Svetlik je še dejal, da mu je žal, ker pri pripravi predloga zakona ni sodelovala Študentska organizacija Slovenije. Ta svojega predstavnika v skupino, ki je pripravljala predlog ni imenovala, saj vlada - kot so povedali - ni upoštevala nobenega njihovega predloga. Tako so predlog sprememb zakona slišali šele na tiskovni konferenci, predstavniki študentske populacije pa so se zbrali tudi pred vlado.

Predstavniki študentske organizacije so ogorčeni, ker je bil predlog zakona oblikovan brez njihovega sodelovanja. Predsednika vlade Boruta Pahorja so ob tem pozvali k razrešitvi ministra Svetlika. Prav tako pa so na vse parlamentarne stranke naslovili predlog za sestanek z njihovimi predsedniki, poroča Radio Slovenija.

Študentje zahtevajo sestanek
Predstavniki študentov so nezadovoljni tudi z današnjo predstavitvijo. Iz Študentske organizacije Slovenije so sporočili, da predlog zakona nedvomno ukinja študentsko delo. Po njihovem mnenju bi takšna oblika dela pripeljala do povečanja deleža nestabilnih in atipičnih zaposlitev. Poleg razrešitve Svetilka zato zahtevajo še obljubljen drugi sestanek med predstavniki študentov, predsednikom vlade in predsedniki parlamentarnih strank. Tudi Študentska organizacija Univerze na Primorskem nasprotuje napovedanim spremembam, zato bodo v prihodnjem tednu pripravili različne aktivnosti, s katerimi bodo poskusili opozoriti na težave, ki bi jih zakon prinesel.

Oglasila sta se tudi podmladka NSi-ja in SLS-a. MSi je vlado že pozval, naj predlog umakne, saj bi se z njim socialni položaj študentov poslabšal. Hkrati še menijo, da omejitev delovnih ur pomeni kretenje temeljne pravice po delu in zaslužku. Iz Nove generacije SLS pa so medtem sporočili, da bi študentje z novim zakonom utegnili biti deprevilegirani v primerjavi z brezposelnimi in upokojenci.

Jasen protest na veliki plahti
Da vladi zakona o malem delu ne bo uspelo sprejeti brez glasnih protestov vpletene javnosti, kamor spadajo sindikati, upokojenci in študenti, je pokazal jutranji dogodek na Bavarskem dvoru v Ljubljani, kjer smo lahko prebrali "opozorilo", kaj se bo zgodilo, če se sprejme zakon o malem delu.

Prvi so "upor" sicer začeli študenti, ki so pred vlado simbolično "sežgali" vladna izhodišča predloga zakona o malem delu, nato pa se večkrat sešli z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Ivanom Svetlikom ter premierjem Borutom Pahorjem. Tako z ene kot druge strani so leteli očitki o nespoštovanju dogovorov, premier pa je skušal "zgraditi most" med študenti in pristojnim ministrstvom.

Prva različica zakon o malem delu je predvidevala omejevanje študentskega dela, kar so študentske organizacije razumele kot ukinjanje možnosti, da bi se študenti med študijem sami preživljali.

Avtor videoposnetka: Fiki