Minister za delo Ivan Svetlik je v petek predstavil vladni predlog zakona o malem delu, ki omejuje število delovnih ur, s katerimi lahko študentje, dijaki, upokojenci in brezposelni zaslužijo svoje prihodke. Predlog tako malo delo omejuje na 728 ur na leto, bruto prejemek na uro postavlja v okvir med 3,5 in 8 evri in prinaša 29,5-odstotno obdavčitev dela. Ob tem spreminja tudi delež, ki ga od študentskega dela dobijo študentske organizacije, servisi in drugi.

Vlada pozablja na študentske klube
V protest proti predlogu je skupina predstavnikov študentskih klubov premierju Borutu Pahorju pred vlado predala jajca, ki simbolizirajo študentske klube. Jajca zato, ker ima Slovenija obris kokoši, ki je tudi v grbu zveze Študentskih klubov Slovenije. "To so plodna jajca iz vse Slovenije in želimo, da so taka še naprej in jih naslednjič ne bo treba prinesti v kakšni drugi obliki." Menijo, da je zakon slab in pripravljen brez dialoga, v njem pa vlada pozablja na študentske klube, ki po njihovem dobro delajo. Ne želijo si namreč, "da vsi projekti v lokalnem okolju propadejo, ker financiranja zanje ne bo več".

Predsednik zveze Študentskih klubov Slovenije Marko Funkl je Pahorja opozoril, da je "študentsko delo trenutno socialni korektiv, ki ga potrebujemo, dokler ne dobimo novih štipendij, dovolj postelj in dokler ne uredijo ostalih socialnih transferjev". Premier pa je zbranim študentom dejal, da je pogovor prvi razlog, da pridejo do pametne rešitve.

Pahor se bo s študenti še srečal
"Kar je vaš interes, je verjetno tudi naš, in to je, da čim prej doštudirate in da dobite dostojno plačo za začetek vašega dela," je dejal premier. Problem po njegovih besedah pa je, da se študentom sedaj bolj obrestuje delati kot hitro doštudirati. Slabo je, "da je treba študentu misliti zlasti na to, kako bo preživel, in ne na to, kako bo doštudiral". Pojasnil je, da se je s študenti srečal že v petek in se bo še, pričakuje pa, da bodo poskušali rešitve najti konstruktivno.

Mladi SD-ja: Korak v pravo smer, a s popravki
Da je predlog zakona o malem delu korak v pravo smer, a potrebuje nekaj popravkov, pa menijo v podmladku Pahorjeve stranke - Mladem forumu SD-ja. Obenem pa bi moral biti sprejet tudi nov način štipendiranja, ki bi študentom omogočil, da se osredotočijo na študij, je prepričan predsednik Mladega foruma Marko Kastelic.

Pozdravljajo predvsem omejitev števila oseb, ki v podjetju lahko opravljajo malo delo, in omejitev letnega zaslužka na minimalno letno neto plačo ter možnost opravljanja malega dela za nezaposlene. Kljub temu pa so prepričani, da brez določenih popravkov zakon ne bo mogel obveljati. Predlagajo, da se iz predloga odstrani tedenska omejitev dela, poveča omejitev letnega števila delovnih ur na 960 in zviša minimalna urna postavka na pet evrov bruto, maksimalna omejitev urne postavke pa odpravi.

Poleg tega ne vedo, zakaj bi morali študentje plačevati okoli šest odstotkov zaslužka za zdravstveno zavarovanje, ko pa ga že imajo. Brez plačevanja za zavarovanje bi se obdavčitev, ki je v trenutnem predlogu zakona malenkost manj kot 30-odstotna, lahko "zmanjšala na sprejemljivejših 23 odstotkov." Posebej pa opozarjajo, da lahko zakon o malem delu stopi v veljavo le s sočasnim izboljšanjem načina štipendiranja.

Mladi LDS-a: 4 % dajatev drugače razdeliti
Na nujnost prenove štipendijske politike so se osredotočili tudi v Mladi liberalni demokraciji, kjer sicer podpirajo reforme na področju študentskega dela. Predsednik podmladka LDS-a Borut Cink je predlog sprememb na področju razdeljevanja dajatev od malega dela označil kot pozitiven v delu, ki govori o povečevanju sredstev za štipendijski sklad.

Vprašanja pa se jim zastavljajo glede razdeljevanja preostalih štirih odstotkov. "Predvsem pogrešamo podporo iz naslova omenjenih štiriodstotnih dajatev, ki bi bila namenjena krepitvi celotnega mladinskega sektorja in mladinskih organizacij," je dejal. Štiri odstotke dajatev se sicer po predlogu nameni za delovanje Študentske organizacije Slovenije in za financiranje projektov, namenjenih obštudijskim dejavnostim dijakov in študentov.

MSi: Zakon zasluži študentsko vstajo
Najbolj nasprotujejo napovedanim spremembam študentskega dela v Mladi Sloveniji. Predsednik Jernej Vrtovec zatrjuje, da bi sprejetje takšnega zakona pomenilo pravo socialno bombo tako za študente kot za njihove starše. "Ta zakon si zasluži zgolj študentsko vstajo," je prepričan.

V podmladku menijo, da študentskega dela ne bi smeli omejevati, dokler se štipendijska politika ne uredi tako, da bi imel vsak študent dostojno štipendijo. Najbolj so kritični do 29,5-odstotne obremenitve dela. "Tako visoka obdavčitev kaže na požrešnost vlade in na to, da ji je mar le državna blagajna," opozarja Vrtovec. Študent lahko po ministrovem predlogu zasluži največ 340 evrov, zato predsednik MSi-ja sprašuje ministra Svetlika in premierja Pahorja, "ali bi lahko preživela mesec s takšnim zneskom in si ob tem plačala še bivanje, malico in prevoz".