Potem ko se je zlasti na račun Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) nabralo ogromno očitkov na njen način delitve sredstev, ki jih dobi prek koncesijskih dajatev, med študentske in mladinske organizacije; ko so se nabrali zgroženi odzivi na (načrtovane) velikanske investicije ene od ŠOS-ovih organizacij, to je Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL), v nepremičnine – nakup kopališč, gostinskih lokalov ipd. – in se je pod vprašaj postavilo tudi finančni nadzor nad ŠOS-om in njegovimi organizacijami, je MMC preveril, kako na vse to gledajo politični podmladki in kako Računsko sodišče.

Podmladek SD-ja: Namesto ŠOS-a naj denar deli Mladinska fundacija
V Mladem forumu SD-ja ugotavljajo, da smo bili v preteklosti vse prevečkrat priča ne najbolj transparentni porabi denarja študentskih organizacij, dvomijo pa tudi v ustreznost finančnega nadzora nad njimi in njihovim krovnim organom. Prav zato so pred kratkim predstavili svojo rešitev za nastalo situacijo: ustanovitev Mladinske fundacije, ki bi zagotovila bolj racionalno delitev finančnih sredstev študentskim in mladinskim organizacijam. Slednje so namreč po njihovem mnenju zdaj povsem podhranjene, saj naj bi ŠOS denar delil tako, da poskrbi predvsem za študentske organizacije.

Podmladek SDS-a: Plemeniti nameni samo na papirju, v realnosti pa ne
Za delovanje ŠOS-a brez lepe besede ostajajo tudi v Slovenski demokratski mladini (podmladek SDS-a), kjer so za našo spletno stran povedali, da deluje v popolnem neskladju z osnovnimi cilji, zapisanimi v predstavitvi organizacije. Tam je med drugim navedeno, da si ŠOS »kot krovna študentska organizacija prizadeva vplivati zlasti na izboljšanje študijskih razmer in možnosti za študij, socialnega položaja študentov ter razvoj obštudijskih in interesnih dejavnosti«. A velika večina študentov po mnenju SDM-ja nima nobene take izkušnje s ŠOS-om, ki bi se dotikala teh plemenitih namenov.

Tako kot v podmladku SD-ja menijo, da je sistem deljenja sredstev študentskim in mladinskim organizacijam, ki spada v domeno ŠOS-a, slab, ker ne zagotavlja vidnih rezultatov, nad finančnim nadzorom pa nimajo večjih pripomb. Bolj jih skrbi nadzor nad smotrnostjo in namenom porabe sredstev: »Zadnji nameni ŠOU v Ljubljani o nakupu kopališč in gostinskih lokalov ne pričajo o porabi sredstev, ki bi bila smiselna. Prav tako so nedavna zgodba o podpisu pogodbe za elektronizacijo bonov za prehrano z Margenotm in kasnejše govorice o nakupu istega podjetja s strani ŠOS-a očiten znak, da je nekaj narobe.«

Zares aktivni: Ogorčeni, ker je ŠOS 85.000 evrov vrgel skozi okno
Da ŠOS denarja (največji del ga prejme iz naslova študentskih napotnic oz. študentskega dela) ne porablja racionalno, se strinjajo v Zares aktivnih. V podmladku Zaresa so zato prepričani, da bi bilo treba razmišljati o uvedbi varovalk, ki bi zagotovile večjo transparentnost in delovanje, ki bi bilo bolj v prid študentom. »Sama ideja krovne organizacije ŠOS-a in z njim povezanih študentskih oraganizacij se nam zdi dobra, saj vsi zagovarjajo pravice študentov in skrbijo za pestrost študentskega organiziranja. Žal pa ocenjujemo, da je realizacija ideje, ki se gradi in izpopolnjuje že od 1991, slaba in neodgovorna s strani študentskih organizacij,« pravijo. Vse bolj se jim zdi, da so študentski funkcionarji izgubili kompas. Žalostno je, vendar bi morali ŠOS-u odvzeti del avtonomije, ker bi le tako lahko vse delovalo bolj transparentno in študentom prijazno, dodajajo.

Podobno kot SDM so tudi Zares aktivni razočarani nad različnimi posli, ki jih sklepa ŠOUL. »Ogorčeni smo, da se je 85.000,00 evrov - opozarjamo, da znesek ne vključuje DDV-ja - vrglo skozi okno. To je nedopustno ravnanje, ki ga obsojamo, saj se tako iz študentskega dela in truda ter s tem tudi denarja okoriščajo in napajajo drugi,« so spomnili na znesek, ki ga je ljubljanska študentska organizacija plačala družbi Poteza za analizo smotrnosti nakupa lokala Bachus in kopališkega kompleksa Laguna v prestolnici.

Podmladek SLS-a: Lahko ŠOS ponudi le zabave, administracijo in skromna izobraževanja?
Še en podmladek, ki meni, da je ŠOS skozi čas skrenil z začrtane poti, je SLS-ov. V Mladi generaciji SLS-a se namreč prav tako ne morejo otresti dvomov v ŠOS, ki jih vzbuja stalno kroženje govoric o netransparentnem trošenju in potratnosti. »Ne moremo trditi, da ŠOS ne dela nič, toda postavlja se vprašanje, ali so veliko število brezplačnih študentskih zabav, obsežna administracija in tistih nekaj skromno obiskanih izobraževanj res vse, kar lahko ponudi državna študentska organizacija. Bojimo se namreč, da glavnina slovenskih študentov od študentskih organizacij nima nobenih koristi,« so bili skeptični v komentarju za MMC.

In kako gledajo na vprašanje ŠOS-ove delitve sredstev? Po njihovem mnenju je financiranje premalo usmerjeno v dejansko namenskost, medtem ko je nad izvedbo projektov bore malo nadzora. Problem vidijo tudi v tem, da ŠOS-u za pridobitev denarja ni treba prijaviti konkretnih programov. In potem je tu slab nadzor nad pretokom študentskega denarja, kot temu pravijo v podmladku SLS-a. Ravno to, da ni interesa za nadzor, ker sredstva v večini niso proračunska, je glavna težava celotne problematike, trdijo. »A ne želimo obtoževati nobenih posameznikov, saj samo izkoriščajo sistem, ki jim to dopušča,« so sklenili pogovor.

Podmladek NSi-ja: Finančnega nadzora nad ŠOS-om praktično ni
»Podmladek NSi-ja je bil do dela ŠOS-a vedno zelo kritičen. Med podmladki smo bili prvi, ki smo začeli opozarjati na 'napake' in nepravilnosti ŠOS-a. ŠOS je organizacija, ki sploh ne zastopa študentk in študentov, ampak zgolj interese posameznikov, ki so vpeti v vodstvene funkcije. /…/ Zaradi vseh nepravilnosti in sumov korupcije v samem delovanju ŠOS-a, organizaciji ne zaupamo,« se je ploha kritik usula iz ust predsednika Mlade Slovenije Jerneja Vrtovca, ki ga je ŠOS sicer najbolj razočaral z razpisom za elektronizacijo študentske prehrane, »kjer je bila narejena vrsta nepravilnosti«.

Vrtovec je napadel tako sistem deljenja sredstev kot tudi finančni nadzor ŠOS-a. O prvem je dejal, da je krivičen do študentov, ki imajo od 4,5 odstotka neto dohodka, ki ga zaslužijo prek študentske napotnice, in ga delodajalci nato nakažejo ŠOS-u, odločno premalo, ker krovna študentska organizacija ne deluje ne po načelu poštenosti ne po načelu dobrobiti vseh študentov. O finančnem nadzoru pa je dejal, da ga praktično ni: »Kdo pa jih nadzoruje? Računsko sodišče jih do zdaj še ni revidiralo (samo ŠOU v Ljubljani so revidirali in ŠOU v Mariboru), češ da to ni v njihovi pristojnosti. Ampak prav to je skregano z logiko, saj se ŠOS financira na podlagi zakona o skupnosti študentov.«

Podmladek LDS-a: Več koncesnin kot ŠOS-u raje za štipendije in študentske domove
Precej bolj previdni so bili, ko smo jih povprašali za oceno delovanja ŠOS-a, v Mladi demokraciji Slovenije (podmladek LDS-a). Njihov predsednik Borut Cink meni, da morajo ŠOS ocenjevati študenti, v transparentnost njegovega ravnanja pa očitno vendarle dvomi tudi sam: »Vprašanje, ki se mi zastavlja, pa je, ali je recimo neki projekt, ki je sicer z vidika nadzora nad porabo sredstev popolnoma pravilno in ustrezno izpeljan, tudi v prid vseh slovenskih študentov, ki jih ŠOS zastopa.«

Finančni nadzor nad ŠOS-om se mu, kot je morebiti razvidno tudi iz zgornjih besed, zdi ustrezno urejen, med tem ko sedanji sistem deljenja sredstev po njegovem mnenju ni najboljši, saj ŠOS z njim daje ekskluzivno pravico do denarja iz naslova koncesnin študentskim organizacijam. Prav zato bi veljalo na tem področju bolj upoštevati načelo mladi za mlade, kar bi pomenilo, da bi sredstva, ki jih ustvarijo mladi, prejemale tudi mladinske organizacije, razmišlja. »Prav tako menimo, da je iz naslova trenutne ureditve razdelitve koncesij premalo sredstev namenjenih štipendijskemu skladu in izgradnji študentskih domov,« dodaja.

ŠOS: Neracionalne porabe sredstev ni ugotovil noben organ
In kaj ima o vsem tem povedati ŠOS? Pred nedavnim je na napad podmladka SD-ja odgovoril z besedami, da vsa sredstva porablja transparentno, da njihovo porabo nadzorujejo nadzorni organi, njihove organizacije pa morajo letno poročati o namenski porabi sredstev. »Neracionalne porabe sredstev ni ugotovil noben organ,« trdijo.