V državnem zboru (DZ) so zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 sprejeli v ponedeljek. Državni svet se je odrekel možnosti izglasovanja odložilnega veta, poslanci pa so nato s 46 glasovi za in 19 proti odločili, da ga ni mogoče izpodbijati na referendumu. S tem se zagotavlja pravna podlaga, da bo mogoče zakon hitreje uveljaviti.

Vrednost ukrepov v novem protikoronskem zakonu je 280 milijonov evrov. Med drugim prinaša nove solidarnostne dodatke, odškodninsko odgovornost za primer zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19, podaljšanje koriščenja turističnih bonov in neizrabljenega dopusta ter povračilo stroškov hitrih testov delodajalcem. Začasno tudi zvišuje zgornjo mejo uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede.

Proti sklepu, da na zakon ni mogoče razpisati referenduma, so glasovali poslanci LMŠ-ja, SAB-a, SD-ja, Levice in NeP-a. "Vladna koalicija že spet jemlje državljanom pravico do referenduma," je opozoril Boštjan Koražija (Levica) in tudi Vojko Starović (SAB) je izrazil mnenje, da gre za grobo zlorabo namena in pravne ureditve referenduma. "Koga se bojite?" pa je vprašala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ).

Staroviću se sicer zdi kar nekaj rešitev iz zakona koristnih, med njimi je izpostavil solidarnostni dodatek za upokojence in podaljšanje veljavnosti turističnih bonov. A po drugi strani je v njem kar nekaj povsem neprimernih določb, je dejal in omenil možnost uvrščanja zdravnikov v višji plačni razred.

"Vlada se za dimno zaveso covida-19 loteva zadev, ki za reševanje epidemije in zdravstvene krize niso ne nujne ne potrebne," je dejal Starović. Dejan Židan (SD) je zakon opisal z besedami priboljški, klientelizem in podtaknjenci, Jani Möderndorfer (LMŠ) pa je dejal, da si vladajoča koalicija z njim kupuje volilne glasove. "Gre za darilni paket ljudem, misleč, da je nekaj najbolj normalnega, da se le deli," je dejal.

Poslanci koalicije so menili, da mora biti zakon čim prej uveljavljen, da bodo lahko ukrepi čim prej prišli do ljudi, ki so jim namenjeni. "Vsak dan odlašanja bi bil odveč," je dejala Tadeja Šuštar Zalar (NSi). Enakega mnenja so v poslanski skupini DeSUS-a, katere član Robert Polnar je dejal, da zakon vsebuje več kot 40 različnih ukrepov, še posebej pomemben se mu zdi solidarnostni dodatek za upokojence v skupni vrednosti 80 milijonov evrov.

Veto ni bil izglasovan

Odložilni veto na PKP 10 po pričakovanjih v državnem svetu (DS) ni bil izglasovan. Za je glasovalo pet, proti pa 19 državnih svetnikov. Ob tem svetniki niso podprli niti odložilnega veta na novelo, ki med drugim spreminja sestavo sveta šolskih zavodov.

"Veto, ki smo ga vložili, ni vsebinski, gre za namen pospešitve uveljavitve svežnja pomoči PKP-ja 10," je na seji povedal Branko Šumenjak, prvopodpisani pod predlog, ki pričakovano ni dobil zadostne podpore. Med svetniki je prevladalo mnenje, da je potrebna čimprejšnja uveljavitev zakona.

Po neizglasovanem odložilnem vetu interventni zakon čakata le še razglasitev in objava v uradnem listu. Če bi bil veto izglasovan, bi morali poslanke in poslanci na izredni seji še enkrat glasovati o zakonu. Za potrditev bi bilo v tem primeru potrebnih 46 glasov.

Pozivi k čimprejšnji uveljavitvi in pomisleki o "navideznem" glasovanju

Naj se ukrepi čim prej uveljavijo, je na seji državnega sveta pozval tudi finančni minister Andrej Šircelj. "S tem bomo olajšali življenje ljudi in zagotovili delo gospodarstva," je dejal.
Gospodarstvo je sicer po besedah predsednice komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Marije Lah v zakonu omenjeno kot prejemnik pomoči v le minimalnem obsegu. "Gospodarska stran ne čuti ravno tako, pa čeprav so zagotovljena dodatna likvidnostna sredstva, podaljšani boni in je določeno povračilo stroškov hitrih testov podjetjem, ki so jih doslej morala financirati sama," je odvrnila na Šircljeve besede.

Sorodna novica Poslanci sprejeli PKP 10, potrjena tudi zakona o DDV-ju in debirokratizaciji

Več državnih svetnikov je opozorilo na določbo o zvišanju zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede. Peter Požun je opozoril, da se zaradi tega čakalne dobe ne bodo zvišale in tudi ne dvignila kakovost obravnave pacientov. "Vse to vodi k razkroju javnega zdravstvenega sistema," je dejal in izrazil prepričanje, da ukrep ne bo začasen. Branka Kalenić Ramšak pa je pozvala k ohranitvi razmerij med plačami v javnem sektorju. Sicer bodo imeli zdravniki višje plače kot profesorji, ki so jih učili, je dejala.

Da bi pospešili uveljavitev PKP-ja 10, so državni svetniki "navidezno" glasovali o odložilnem vetu tudi pri prejšnjih protikoronskih zakonih. Marsikateri državni svetnik je imel do takšne prakse pomisleke in omenjala se je tudi zahteva za presojo ustavnosti postopkov, povezanih z odločanjem o odložilnih vetih državnega sveta na predloge zakonov v izredno kratkih rokih, da bi s tem pospešili uveljavitev. Predsednica interesne skupine delojemalcev Lidija Jerkič je dejala, da bodo takšno zahtevo zdaj res vložili.

Deseti v vrsti protikoronskih paketov

DZ je od lanske pomladi sprejel že devet protikoronskih zakonov in še poseben interventni zakon za pomoč turizmu in povezanim panogam ob epidemiji. V ponedeljek se jim je pridružil še zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19, ki podaljšuje nekatere veljavne ukrepe in prinaša še nove.

Zakon prinaša nove dodatke za najranljivejše, kot so upokojenci in kmeti, uvaja odškodninsko odgovornost za primer zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19, podaljšuje možnost uporabe turističnih bonov in izkoriščanja neizrabljenega dopusta ter določa povračilo stroškov hitrih testov delodajalcem. Začasno tudi zvišuje zgornjo mejo uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede.

Opozorila o večanju vpliva politike v vzgojno-izobraževalnih zavodih

Državni svetniki so na izredni seji odločali tudi o predlogu odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov zavodov. Odložilni veto ni bil izglasovan. Za veto je bilo 14 svetnikov, proti pa 21.

Prvotni predlog novele je predvideval povečanje števila predstavnikov ustanovitelja na pet članov od skupno enajstih. Po trenutni ureditvi svet sestavlja pet predstavnikov zaposlenih in po trije predstavniki staršev in ustanovitelja. Pozneje je koalicija pripravila dopolnilo, po katerem so v svetih zavodov predvideli tri člane ustanovitelja in po dva člana staršev in zaposlenih. Tudi ta predlog so popravili in na koncu sprejeli, da ima svet zavoda po tri predstavnike ustanovitelja, zaposlenih in staršev.

Državni svetnik Branimir Štrukelj je v imenu predlagateljev dejal, da novela zakona, ki jo je državni zbor sprejel na izredni seji 22. decembra, zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, zlasti strokovnemu osebju, v svetih vrtcev in šol jemlje po dva člana in tako nepremišljeno posega v bistvo dosedanjih dobro premišljenih razmerij. "Na prvi pogled je tretjinska zastopanost deležnikov v svetih v primerjavi s prvotnim predlogom manj sporna, a v resnici zanika ključne razloge, ki so narekovali asimetrično sestavo svetov vrtcev in šol," je poudaril.

Sorodna novica Poslanci s 46 glasovi potrdili zakon, ki spreminja sestavo svetov vrtcev in šol

V nadaljevanju je omenil, da se je proti spremembam v sestavi svetov v javnem pismu Proti politizaciji šol in vrtcev jasno opredelila pedagoška stroka s prvopodpisanim Slavkom Gabrom. Razlogov za spremembe po njegovem mnenju ni mogoče opreti na pretekle slabe izkušnje. Prav nasprotno, na kakovost slovenskih šol kaže tudi mednarodna raziskava PISA, kjer so slovenski učenci dosegli nadpovprečne rezultate. Sedanja sestava sveta kaže na nezaupanje v učiteljstvo, je prepričan Štrukelj. Po njegove mnenju spremembe zmanjšujejo vlogo stroke in povečujejo vpliv politike na imenovanje ravnateljev ter na druge ključne odločitve pri vodenju vzgojno-izobraževalnih zakonov.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec je pojasnil, da je ministrstvo pri sprejemanju novele podalo določene pripombe glede zbirke in varovanja osebnih podatkov, ki so s sprejetimi dopolnili bile upoštevane. Zato zakon podpirajo, državnemu svetu pa so predlagali, da veta ne podpre.

Komisija DS-ja za kulturo, znanost, šolstvo in šport je predlog o odložilnem vetu podpirala, je dejal njen podpredsednik Bojan Režun. V komisiji se po njegovih navedbah sprašujejo, zakaj bi spreminjali model upravljanja vzgojno-izobraževalnih zavodov, če je ta kakovosten in uspešen. Opozoril je še na nesprejemljivost načina sprejemanja tako pomembnega zakona, v skrajšanem postopku in na izredni seji, brez analize in evalvacije dosedanjega delovanja javnih zavodov.

V interesni skupini lokalnih interesov veta po besedah državnega svetnika Milana Ozimiča niso podpirali. Ugotavljali so, da je sedanja sestava sveta zavoda (po tri člane ustanovitelj, zaposleni in starši) v noveli kompromisna rešitev. Da je v zakonu rešitev glede sestave svetov dobra, se zdi tudi Tonetu Hrovatu, sicer direktorju zavoda Grm Novo mesto – centra biotehnike in turizma, zato veta, kot je povedal v razpravi, ni podprl. Prav tako ga ni podprl državni svetnik Matjaž Gams, ki se mu sestava sveta s tretjinsko zastopanostjo zdi uravnotežena. Z njim se glede uravnoteženosti strinja med drugim tudi državni svetnik Rajko Fajt, ki je poudaril še, da je predlagane rešitve podprlo vseh 212 slovenskih občin.

Nekdanji koprski župan in državni svetnik Boris Popović se je ob tem vprašal, zakaj bi dali več moči politikom, in predlagal novo formulo 3+4+4, torej dodatnega člana staršem in zaposlenim, ter se zavzel za veto.