Državni zbor (DZ) je na izredni seji najprej opravil drugo branje predloga novele, ki ga je v obravnavo DZ-ju predložila skupina 40 poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) po tistem, ko je predsednik DZ-ja Igor Zorčič ni uvrstil na decembrsko sejo. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagateljev podala Mojca Škrinjar (SDS). Začela je s primerom šole, v kateri je ravnatelj v času, ko so bili otroci bolni, rekel, da covida ni, in temu so številni sledili, ustanovitelj pa je bil popolnoma nemočen. Poudarila je, da je čas, da ustanovitelj prevzame svojo odgovornost, ki je, kot pravi, bistvena, ko gre za sestavo sveta. Našli so kompromis in zdaj predlagajo sestavo sveta, v kateri so po trije predstavniki ustanovitelja, staršev oziroma eden dijakov v srednji šoli in zaposlenih.

V nadaljevanju je izpostavila digitalizacijo šole. Šole danes namenjajo skupaj komercialnemu ponudniku, ki ne nudi popolne ponudbe, šest milijonov letno, je spomnila in vprašala, ali vedo, da se za ta denar lahko zgradi en vrtec. "Podatke, ki jih smejo videti samo šole, bodo videle samo šole, pristojne osebe. Podatke, ki jih sme videti pa ministrstvo, to je centralna evidenca, kot že do zdaj, bodo pa videli tudi na ministrstvu," je pojasnila Škrinjar. Meni, da je Pametna šola stvar prihodnosti in tudi zmanjševanja administracije iz manjšanja stroškov staršem. Novela zakona prinaša napredovanje pomočnic vzgojiteljic in tako po njenih navedbah odpravlja eno izmed krivic ter poudarja evropske vrednote.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je povedal, da so bile s sprejetimi dopolnili odpravljene pomanjkljivosti, na katere je vlada opozorila v svojem mnenju, predvsem kar zadeva določbe, ki urejajo zbirke podatkov in pa varovanje osebnih podatkov in prehodnih odločb. Vlada predlog zakona podpira, je dejal in opozoril na člen zakona, ki na novo vzpostavlja napredovanje pomočnic vzgojiteljic v naziv mentor in svetovalec, kar bo po njegovih besedah povzročilo določena neravnovesja znotraj plačnega sistema, pa tudi dodatne finančne učinke.

Rešitvam novele so bili naklonjeni v koalicijskih strankah. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Tomaž Lisec (SDS) naštel ključne rešitve novele, med drugim oblikovanje enotnega državnega informacijskega sistema z najvišjim standardom varovanja podatkov, možnost napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec ter spremembo sestave svetov šol in vrtcev. Novela uvaja tudi nov cilj s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah.

Poslanka SMC-ja Mojca Žnidarič je med drugim ocenila, da z vzpostavitvijo enotnega državnega informacijskega sistema za vodenje šolske dokumentacije oblikovalcem izobraževalne politike zagotavljajo hitrejši dostop do podatkov za izboljšanje rešitev v šolstvu ter lažje spremljanje in načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela.

V večjem delu opozicije pa so bili do predlaganih rešitev kritični. Koaliciji so očitali, da gre za politizacijo šolskega prostora, kar se po mnenju poslanca Primoža Siterja (Levica) kaže tudi v izključitvi strokovne javnosti. Ker gre pri pri predlagani spremembi za enostransko in nestrokovno uveljavljanje partikularnih političnih interesov, so v Levici skupaj z LMŠ-jem, SAB-om, SD-jem in NeP-om predlagali dopolnilo, da se to v celoti črta in ohrani dosedanja sestava svetov javnih vrtcev in šol, po kateri imajo pet članov predstavniki zaposlenih, po tri pa ustanovitelj in starši.

"Paradoks celotne zgodbe danes je, da celotni šolski sektor pravzaprav nasprotuje takšnemu predlogu in temu posegu, ki se je zgodil s tem predlogom zakona," je dejala poslanka Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), ki je prepričana, da gre za ozki strankarski politični interes. Zato so vložili dopolnilo, da se ta v celoti črta in da sestava sveta ostane takšna, kot je zdaj.

"Nedvomno gre za zakon, kjer bi imela stroka glavno besedo. A bi pričakovali, da poslušate stroko, ki je menila, da gre za politizacijo šolstva. To, kar je danes, je bistveno bolje od tistega, kar ste sprva predlagali," je dejala Alenka Bratušek (SAB). Po njenem prepričanju je edini namen zakona zamenjati vse svete zavodov še pred volitvami.

Kritike pedagoške stroke

Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim spreminja sestavo svetov vrtcev in šol, zaradi česar je bila deležna največ kritik pedagoške stroke. Prvotni predlog je sicer predvidel povečanje števila predstavnikov ustanovitelja na pet članov od skupno enajstih. Pozneje je koalicija to pripravila na tri člane ustanovitelja in po dva člana staršev in zaposlenih. Tudi ta predlog so popravili na po tri predstavnike ustanovitelja, zaposlenih in staršev.

Sprejeli tudi zakon o financiranju občin

DZ je s 67 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo zakona o financiranju občin v okviru skrajšanega postopka. Prva sprememba se nanaša na rešitev, vključeno v zakon o finančni razbremenitvi občin, kjer so občinam z evidentiranimi romskimi naselji kot popravek primerne porabe dodatno namenili finančna sredstva v vrednosti 3,5 odstotka primerne porabe. Po novem lahko občine ta sredstva porabljajo nenamensko.

Druga sprememba pa se nanaša na dopolnitev nabora nalog, ki jih po zakonu o financiranju občin opravljajo skupne občinske uprave in se sofinancirajo iz državnega proračuna. Gre za področje informatike, katere pomen se izrazito povečuje tudi v javni upravi.

Vladna novela po besedah državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Urške Ban zdaj jasno določa, da gre za sredstva, ki jih občine prejmejo kot popravek primerne porabe zato, ker imajo zaradi romskih naselij višje stroške delovanja oziroma višje stroške, povezane z vzdrževanjem in gradnjo infrastrukture v občini. Omenjena sredstva so nenamenska, torej občinam ni treba posebej poročati o njihovi porabi, je dejala.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin do predloga novele so v SDS-u posebej pozdravili, da so sredstva za občine z romskimi naselji nenamenska, da občine same odločijo, kako bodo denar porabile.

Do zdaj je bilo večkrat zmotno tolmačeno, da so sredstva namenjena predvsem romskemu prebivalstvu v teh občinah, so pojasnili v NSi-ju. Po njihovih navedbah je šlo v nekaterih primerih celo tako daleč, da so sredstva delili po gospodinjstvih romskih naseljih kot subvencijo za plačevanje elektrike in vode.

Po besedah poslanske skupine SMC-ja bodo spremembe omogočile jasnejšo ureditev sofinanciranja občin in s tem razvoj številnih občin z romskimi naselji. Hkrati bodo pospešile digitalizacijo občinskih uprav, so izpostavili.

Poslanska skupina DeSUS-a je pri spremembi, ki nabor nalog skupnih občinskih uprav dopolnjuje z informatiko, spomnila, da je sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav iz državnega proračuna metoda za spodbujanje racionalizacije pri poslovanju s povezovanjem določenih funkcij med občinami, ki so geografsko blizu.

Nepovezani poslanci – NeP so državo spomnili, da vprašanje položaja romskih skupnosti kljub predlogu novele še vedno ni urejeno na celovit način. Občine še vedno potrebujejo pomoč države denimo pri sofinanciranju gradnje osnovne infrastrukture, so poudarili.

V LMŠ-ju so medtem kot vprašljiv izpostavili sam nabor občin, upravičenih do sofinanciranja. Po njihovem mnenju bi moral biti izpolnjen pogoj, da ima občina romskega svetnika. Zgolj evidentirana romska naselja po njihovem mnenju puščajo odprt prostor za širjenje nabora upravičenih občin.

Prav tako tudi v SNS-u menijo, da bi morale biti do sredstev upravičene le občine z romskim svetnikom.

V SAB-u so opazili, da predlagatelj ni vključil vseh občin z romskimi skupnostmi. Tako je denimo izvzeta Mestna občina Maribor. Izrazili so željo, da se vprašanje ustrezno obravnava tudi zanjo.

Občin z evidentiranimi romskimi naselji je 25, zaradi teh naselij pa imajo dodatne obveznosti in stroške, so izpostavili v SD-ju. Glede na to je po njihovem prepričanju nujno, da prejmejo dodatna finančna sredstva. Pričakujejo, da bodo občine ta sredstva ustrezno porabile.

Za Levico pa je besedilo nesprejemljivo tako zaradi postopka sprejemanja kot zaradi vsebine. Zakon o romski skupnosti določa, da je treba pri sprejemanju zakonodaje s področja, ki zadeva Rome, pridobiti predhodno mnenje sveta romske skupnosti. A vlada neposrednega mnenja ni dobila. Kršena so bila tudi pravila o sprejemanju zakonov, ki se nanašajo na občine, so navedli.