DZ je z 59 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon, po katerem bodo socialno najranljivejša gospodinjstva prejela enkratni energetski dodatek.

Po zakonu o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najranljivejše skupine prebivalstva bo dodatek za prejemnike denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka za samsko osebo znašal 200 evrov, za družine z enim staršem bo znašal 200 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo, za dvostarševske družine bo znašal 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek 314 evrov. Energetski dodatek za najranljivejše invalide bo po predlogu znašal 200 evrov.

Ukrep predstavlja hitro in osnovno pomoč gospodinjstvom z nizkimi dohodki, je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan in poudaril, da je predlog treba razumeti v povezavi s preostalimi vladnimi ukrepi za pomoč vsemu prebivalstvu.

Opozicija je želela, da bi se nabor upravičencev razširil tako, da bi zajel kategorije prebivalcev, ki imajo prihodek pod pragom tveganja revščine, med njimi upokojence, zaposlene z minimalno in povprečno plačo, prejemnike nadomestila za brezposelnost, kmete in študente ter vse kategorije invalidov. Predlagali so še, da bi se dodatek izplačal tudi družinam z otroki s posebnimi potrebami.

Juvan je dejal, da so se osredotočili na najranljivejša gospodinjstva, ta namreč plačujejo položnice, ne na posameznike. Tako bodo pomoči deležne tudi v predlogih dopolnil navedene skupine ljudi, če živijo v takšnih gospodinjstvih. Ministrstvo želi tudi v sistem pritegniti osebe, ki bi bile do denarne socialne pomoči ali varstvenega upravičene, pa jih v evidencah ni.

DZ sprejel novelo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

Poslanci DZ-ja so novelo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami soglasno podprli z 80 glasovi za in nobenim glasom proti. Gasilske in preostale nevladne organizacije s področja zaščite, varovanja in pomoči bodo tako dodatno financirane po urah, ki jih njihovi pripadniki porabijo ob aktiviranju državnega načrta.

Novela zakona je bila sprejeta po nujnem postopku, DZ pa je med zakonodajnim postopkom nanj prejel več pripomb občin, ki so med drugim želele nižjo davčno stopnjo za nakup gasilskih vozil in tudi državno financiranje odsotnosti z dela za gasilce, ta strošek trenutno nosijo same. Del teh pripomb je v dopolnilu zajela poslanska skupina SDS-a, vendar so poslanci dopolnilo zavrnili s 25 glasovi za in 52 glasovi proti.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved je v obrazložitvi predloga na današnji izredni seji DZ-ja dejal, da je bila novela zakona pripravljena pod vtisom razmer po požaru na Krasu, zato je tudi vložena po nujnem postopku.

Ciljna usmerjenost novele je v urejanju razmer, ko je aktiviran državni načrt, je rekel Medved. Pripombe občin razume kot legitimne, a meni, da spreminjanje osnovnega koncepta financiranja sistema zaščite in reševanja ne more biti stvar nujnega postopka.

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Franci Petek pa je za STA komentiral, da se je novela nanašala na točno določeno stvar, zato širše spremembe niso mogoče. Je pa zakon že star in potreben temeljite prenove, meni.

Vlada je sicer na dopisni seji 22. julija odločila, da bo iz proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij gasilskim društvom namenila 63 evrov za vsakega gasilca, ki je delal do osem ur oz. 94,5 evra za vsakega gasilca, ki je delal več kot osem ur.

Po podatkih GZS-ja je bilo na intervenciji na Krasu prisotnih 622 gasilcev, ki so delali do 8 ur dnevno in 14.292 gasilcev, ki so delali več kot 8 ur dnevno. Po preračunu STA-ja bodo gasilska društva torej prejela skoraj 1,4 milijona evrov dodatnih sredstev, saj noveliran zakon velja za nazaj.

DZ soglasno sprejel pomoč gospodarstvu

DZ je z 80 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Pomoč bodo lahko dobili vsi gospodarski subjekti, tudi tisti v sektorju kmetijstva in ribištva.

Po zakonu bo država upravičencem subvencionirala najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov v obdobju od začetka junija do konca leta, če so jim cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja cen v preteklem letu.

Upravičenci bodo lahko pridobili enostavno pomoč, ki predvideva do 500.000 evrov pomoči in kritje do 30 odstotkov upravičenih stroškov, ali posebno pomoč v vrednosti do dva milijona evrov in prav tako do 30 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer bo izračun upravičenih stroškov od 1. septembra letos naprej omejen na največ 70 odstotkov porabe v enakem obdobju leta 2021.

Predvidena je tudi pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, kjer bo znesek pomoči prav tako omejen na dva milijona evrov, podjetja pa bodo lahko ob sočasnem dokazovanju izgube iz poslovanja zaprosila za povračila do 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Upravičenci bodo podatke vnašali prek aplikacije, ki jo je pripravila agencija Spirit, in sicer v prvem delu za obdobje junij–september, za katerega bo pomoč izplačana še letos, nato pa bodo do konca januarja vnesli še podatke za obdobje oktober–december, sredstva za te tri mesece naj bi bila izplačana do sredine marca.

Med upravičenci bodo pravne ali fizične osebe, ki so se za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirale do 1. decembra lani. Po sprejetem dopolnilu bodo med njimi tudi subjekti, ki opravljajo določene dejavnosti v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva ali akvakulture.

Izvzeti bodo subjekti, ki so upravičeni do regulirane cene zemeljskega plina oz. električne energije po drugih uredbah.

Gre za prvo pomoč gospodarstvu za blažitev draginje, ki spremlja druge ukrepe za blažitev višanja cen, in vlada tudi ob opozorilih iz gospodarstva in opozicije napoveduje, da bo potrebna dodatna, obsežnejša pomoč.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je sprejem zakona pozdravil, so sporočili z ministrstva. "Temeljni cilj zakona je ohranitev konkurenčnosti, zaposlenosti in razvojne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Vesel sem, da je danes politika, tudi na strani opozicije, pokazala enotnost v prizadevanjih za blažitev učinkov draginje na življenja državljanov in poslovanje slovenskih podjetij," je dejal.

O kritikah opozicije, da krizni okvir Evropske komisije omogoča boljše pogoje pomoči za gospodarstvo, kot jih je ministrstvo predvidelo v predlogu zakona, je dejal, da so ukrep pripravili na podlagi predloga kriznega okvira Evropske komisije in predloga Gospodarske zbornice Slovenije. "Rešitve v ukrepu smo nekoliko prilagodili glede na okvir komisije, saj smo želeli slediti enotni obravnavi vseh upravičencev, zagotoviti, da bo pomoč hitra, enostavna in ciljno usmerjena – torej, da jo prejmejo najbolj prizadeti gospodarski subjekti. In ne nazadnje, morali smo upoštevati zmožnosti proračuna v tem trenutku," je pojasnil.